Ko mladi hotelski receptorki zgodnjih 20 let na vprašanje, kaj me je pripeljalo v Belfast, povem, da sem tu pred desetimi leti živela, izstreli kot iz topa: "Oh, videli boste, to je zdaj čisto drugo mesto, toliko se je spremenilo od takrat!"
Seveda je večino mojega nekaj dnevnega obiska na Sevrnem Irskem deževalo, drugače tu skoraj ne gre. Skozi sivino mesta so se na obzorju risale podobe novih stavb, steklenih poslovnih centrov in gradbišč. Tudi gradnja nove železniške postaje gre proti koncu. Belfast se več kot očitno spreminja, širi in odpira v svet, obiskovalcem sporočajo mestne oblasti. Pa pod njegovim površjem in novimi fasadami, kaj se skriva tam?
Še vedno del Združenega kraljestva
Belfast je močno zaznamovan z dogodki iz obdobja konflikta, znanega kot "The Troubles". Obdobje nasilnega političnega in verskega konflikta na Severnem Irskem je trajalo približno od poznih 1960-ih do leta 1998. Glavni spor je bil med unionisti oziroma lojalisti (večinoma protestanti), ki so želeli, da Severna Irska ostane del Združenega kraljestva, ter nacionalisti oziroma republikanci (večinoma katoliki), ki so si prizadevali za združitev z Republiko Irsko. Konflikt je vključeval teroristične napade, vojaška posredovanja britanske vojske, policijsko nasilje ter spopade med paravojaškimi skupinami, kot sta IRA in UVF.
Prav Belfast je bil eno glavnih žarišč nasilja, z bombnimi napadi, streljanji in močno ločenimi katoliškimi ter protestantskimi soseskami. Obdobje se je formalno zaključilo z Velikonočnim oziroma Belfastskim sporazumom leta 1998, ki je vzpostavil temelje za mir in politično sodelovanje. Pred brexitom je bila Severna Irska del Evropske unije, izstop Velike Britanije pa je iz EU avtomatično ven potegnil tudi njo.
Kljub dejstvu, da Belfast kot prestolnica Severne Irske danes uradno ni več v EU, sem iz Dublina z vlakom (približno 2 uri vožje) sem pripotovala, ne da bi me kdorkoli vprašal za potni list ali preverjal ETA dovoljenje. Slednje je po brexitu za državljane EU pogoj za vstop v Združeno kraljestvo.
Zgodovine ne skrivajo
"Belfast diha zeleno," še vedno malce bolj potiho pravijo moje tukajšnje prijateljice. Zelena pomeni pripadnost Irski, katoliški oziroma republikanski identiteti. Medtem oranžna barva simbolizira protestantsko, če hočete — britansko stran. Barve so tu zemljevid pripadnosti in hkrati signal, na čigavo območje vstopaš.
Na nekaterih ulicah visijo irske trobojnice, nekaj ulic stran "Union Jack" oziroma britanska zastava. Tako je bilo nekoč in ostaja še danes. Tudi zidovi hiš tu govorijo o tem, komu pripadaš, koga se spominjaš in česa ne odpuščaš. Severnoirska prestolnica pod svojim vse bolj sodobnim in živahnim mestnim površjem skriva globoke rane preteklosti. Že kratek sprehod ven iz središča in zapletena zgodovina mesta se razkrije na vogalu skoraj vsake ulice.
V letih, ki sem jih tu preživela, sem tudi kot tujka razdelitev mesta še kako čutila. Moje stanovanje se je nahajalo v študentskem območju Belfasta (Queen's University), a že ob prvem zavoju z glavne ulice soseske Botanic so se pokazala takšna ali drugačna verska in politična obeležja. Svarila prijateljev o tem, katere ceste ali mostu naj raje ne prečkam, če nočem zabresti v težave, so bila zelo pogosta. Enako tudi opozorila, da morda raje ne nosim oblačil v oranžni barvi, saj ta ponekod v Belfastu simbolizirajo pripadnost t.i. oranžemu redu (Orange order) in zvestobo britanski kroni.
Kar mi je bilo v Belfastu vedno všeč, je to, da svoje težavne preteklosti ne olepšuje. Te kljub razvoju mesta še danes ne poskuša prebarvati. Tuji delavci, študenti, turisti in vsi, ki sem prihajajo, se vedejo, kot da je že vse skupaj daljna preteklost. Dokler med dnevnimi novicami ne zasledijo, da je nekje na območju razneslo avtomobilsko bombo, da se stare zamere med sprtima stranema še kuhajo, spet zavrejo in se maščujejo.
Murali kot turistična atrakcija
Po drugi strani Belfast danes utripa v ritmu kulture, glasbe, turizma in gastronomije. Mesto, ki je preživelo vojsko na ulicah, politične atentate in desetletja strahu, je danes prizorišče številnih umetniških in filmskih festivalov. V predelu Cathedral Quarter so čudovite galerije, vrhunske restavracije in živahni pubi s koncerti v živo. Tradicionalna irska glasba se razlega po ulicah središča Belfasta, kjer zabave trajajo do jutranjih ur.
View this post on Instagram
Črni taksiji, rdeči in rožnati turistični avtobusi vozijo obiskovalce po mestu in do nekdanjih kritičnih točk ter do najbolj zloglasnih ulic Shankill in Falls Road. Turisti se še najraje fotografirajo ob tako imenovanih "peace walls" — mirovnih zidovih, ki fizično še zdaj ločujejo nekatere katoliške in protestantske soseske. Kljub temu, da se lahko danes obiskovalci udeležijo vodenih ogledov, ki razkrivajo kompleksno preteklost mesta, pa se vrata v teh zidovih ponoči še vedno močno zaklepajo.
Spomin na Titanic
Belfast je pomembno pristaniško mesto, znano po svoji bogati industrijski in pomorski zgodovini. Prav tukaj, v ladjedelnici podjetja Harland & Wolff, so zgradili znamenito ladjo RMS Titanic, eno najslavnejših in najbolj tragično znanih ladij v zgodovini. Danes mesto svojo povezavo s Titanicom ponosno ohranja tudi skozi muzej Titanic Belfast, ki stoji prav na območju nekdanje ladjedelnice.
