Pogled je skoraj preveč slikovit, da bi bil resničen. A ta kotiček Hercegovine ima poleg svoje skoraj pravljične podobe tudi dolgo zgodovino in legendo, v kateri nastopa zmaj.
Nekateri kraji imajo razgled, vasica Blagaj, ki leži približno le dvanajst kilometrov od znamenitega Mostarja, pa ima celo scenografijo: mogočno skalno steno, temno jamsko odprtino in modrozeleno reko, ob kateri se stiska bela hiša z lesenimi pomoli.
Tu se je vredno ustaviti
Najbolj prepoznavna znamenitost je slikovita Blagajska tekija, derviška hiša ob izviru reke Bune. Derviši pripadajo sufijskim redovom znotraj islama, blagajska tekija pa je še danes povezana z njihovo versko tradicijo. Njeni začetki segajo v zgodnje osmansko obdobje. Posebnost tekije je predvsem lega stavbe. Ta se prilagaja ozkemu prostoru med vodo in steno, nad njo pa se dviga skalovje z ostanki srednjeveške utrdbe. Na enem mestu se tako srečajo kraška narava, osmanska dediščina in sledovi srednjeveške Hercegovine.
Po opisu kompleksa na Unescovem poskusnem seznamu naj bi derviški samostan nastal kmalu po vzpostavitvi osmanske oblasti v Hercegovini, najpozneje okoli leta 1520. Njegova današnja podoba je rezultat poznejših prezidav in obnov.
Mogočna Buna
Turisti sem prihajajo tudi zaradi izvira reke Bune. Ta svojega površinskega potovanja ne začenja kot skromen potoček, iz temačne jame ob vznožju skalne stene priteče kot že izoblikovana reka. Njen izvir sodi med najmočnejše kraške izvire v Evropi; povprečna izdatnost znaša približno 43 kubičnih metrov vode na sekundo.
Buna ima do izliva v Neretvo le približno devet kilometrov poti, a v tem kratkem toku poskrbi za imeniten začetek in prav tako zanimiv konec. Prizor se spreminja z vodostajem: ob nižji vodi so kanali izrazitejši, ob visoki pa jih reka lahko povsem prekrije.
Zmaj, derviš in kosilo ob Buni
Tako dramatičen kraj ima seveda tudi svojo legendo. Po eni od različic je v jami pri izviru živel zmaj, ki je zahteval žrtve. Ko naj bi prišla na vrsto hči hercega Stjepana, jo je rešil derviš Sari Saltuk. Vladar naj bi mu v zahvalo dal postaviti tekijo na kraju, kjer je premagal pošast. Gre za ljudsko pripoved, ki zgodovino tega prostora ovija v dodatno plast skrivnostnosti in privlačnosti za turizem.
Danes obiskovalce namesto zmaja ob reki pričakajo restavracije s postrvmi in hercegovskimi jedmi. V ponudbi je tudi ogled jamskega vhoda s čolnom, pri čemer je izvedbo smiselno preveriti ob obisku.
