Medtem ko cene nepremičnin po vsem svetu vztrajno naraščajo, prebivalci nemškega naselja Fuggerei že pol tisočletja plačujejo enako, neverjetno nizko najemnino - le 88 centov na leto.
Predstavljajte si, da vas letna najemnina ne stane niti en evro. Ne mesečna, temveč letna. Natanko toliko - le 88 centov - plačujejo prebivalci Fuggereija, majhnega obzidanega naselja v središču Augsburga v nemški zvezni deželi Bavarska.
Gre za najstarejše socialno stanovanjsko naselje na svetu, ki je tudi po pol tisočletja še vedno naseljeno, višina najemnine pa se od njegove ustanovitve leta 1521 ni spremenila.
Človek, ki je bil bogatejši od kraljev
Da bi razumeli Fuggerei, moramo spoznati njegovega ustanovitelja. Jakob Fugger, znan tudi kot Jakob Bogati, je bil eden najvplivnejših ljudi svojega časa in skoraj zagotovo najbogatejši Evropejec v 16. stoletju. Njegova trgovska in bančna hiša je posojala denar cesarjem, knezom in papežem, njegov vpliv pa je segal od rudnikov srebra in bakra v srednji Evropi do španske krone. Zgodovinarji ga pogosto uvrščajo med najbogatejše posameznike v vsej človeški zgodovini.
Poleg tega, da je bil izjemno uspešen podjetnik, je bil Fugger tudi globoko veren človek. Po prepričanju zgodovinarjev je želel z dobrim delom, ki bi ga preživelo, poskrbeti za zveličanje svoje duše.
V začetku leta 1521 je v svojem imenu in v imenu svojih bratov zato ustanovil naselje, namenjeno revnim, a poštenim prebivalcem Augsburga. Poimenoval ga je po svoji družini - Fuggerei. Gradnja se je sicer začela že leta 1516, do leta 1523 pa je nastalo jedro s približno petdesetimi hišami, pravo malo mesto znotraj mesta.
Najemnina, ki se ni spremenila že pet stoletij
Današnji prebivalci plačujejo 88 centov letne najemnine, kar ustreza vrednosti enega renskega goldinarja - valute, v kateri je bila najemnina določena leta 1521. Od takrat se znesek ni spremenil niti enkrat.
Da bi razumeli, kako simboličen je ta znesek, je treba vedeti, da je v Fuggerjevem času en goldinar približno ustrezal mesečni plači navadnega delavca. Danes pa je to manj, kot stane skodelica kave.
Zanimiv je tudi paradoks, ki odlično ponazarja duh tega kraja. Turisti, ki želijo obiskati muzej in naselje, morajo za vstopnico odšteti približno 6,50 evra – torej več, kot stanovalec plača za sedem let bivanja. Z drugimi besedami: obiskovalec za en sam ogled plača več, kot prebivalec za sedem let najema.
Tri molitve na dan in pravila, stara pol tisočletja
Seveda se v Fuggerei ne more preseliti kdorkoli. Pogoji za pridobitev stanovanja so se od 16. stoletja komaj spremenili in odražajo prvotno Fuggerjevo zamisel.
Prosilec mora biti katoličan, v Augsburgu mora prebivati najmanj dve leti in dokazati, da je v resnični materialni stiski. Gre za ljudi, ki so pošteno delali, vendar jih je življenje pripeljalo v težak položaj.
Obstaja pa še eno pravilo, po katerem se Fuggerei razlikuje od sodobnih oblik socialnega stanovanja. Stanovalci se morajo vsak dan trikrat zmoliti: Oče naš, Zdrava Marija in Vera – za dušo ustanovitelja ter družino Fugger. Ta molitev je dobesedno del 'cene' najema.
Jakob Fugger je svojo ustanovo zasnoval kot večni krog dobrodelnosti: on pomaga revnim, oni pa v zameno molijo zanj.
Mesto znotraj mesta
Fuggerei je sklenjena celota z vsem, kar potrebuje eno naselje. Obdaja ga zid z vrati, ki se še danes vsak večer zaprejo, tako kot nekoč, ko je imel svoje nočne čuvaje.
V notranjosti je osem urejenih ulic, ob katerih stojijo skoraj povsem enake dvonadstropne hiše, z enim stanovanjem v vsakem nadstropju. V naselju sta tudi manjši trg in cerkev sv. Marka.
Danes Fuggerei obsega približno šestdeset stavb in okoli 140 stanovanj, v katerih živi nekaj manj kot 200 prebivalcev. Med njimi so upokojenci z nizkimi prihodki, pa tudi mlajši ljudje, ki so jih visoke cene stanovanj v Augsburgu izrinile s trga. Augsburg je sicer od Münchna, enega najdražjih nemških mest, oddaljen le približno uro vožnje, zato povpraševanje po cenovno dostopnih stanovanjih tam nikoli ne usahne.
Vir: Puni kofer, Mondo
