Na prvi pogled je bilo ob Jadranu vse tako, kot mora biti. Čisto morje, sonce in razglednice vredne plaže. Toda nemški novinar je med potjo po hrvaški obali opazil nekaj, zaradi česar se je vprašal, ali je eden največjih turističnih uspehov v regiji dosegel nevarno prelomnico.
Hrvaška poletna turistična sezona je praktično zaključena, z njo pa prihajajo tudi prve podrobnejše analize iz tujine. Tokrat je precej pozornosti vzbudil nemški Welt, ki je pod drobnogled vzel dogajanje na hrvaški obali in opozoril predvsem na hitro rast cen ter nenavadno prazne plaže in ulice nekaterih turističnih mest.
Novinar Volker Corsten je zapisal, da je lahko obiskovalce, ki so se letos odpravili na hrvaško obalo, pričakal precej drugačen prizor od pričakovanega. Plaže so bile po njegovih opažanjih nenavadno prazne, na obalnih cestah večinoma ni bilo večjih zastojev, izjema so bile predvsem sobotne gneče na avtocestah. Celo avgusta, na tradicionalnem vrhuncu sezone, se je bilo po njegovih besedah mogoče sprehajati po ulicah Šibenika in Zadra, ne da bi se morali prebijati skozi množice turistov, kar je bilo v preteklih letih skorajda neizogibno.
Odlično, če niste žejni in lačni
Welt ob tem Hrvaški ne odreka tistega, zaradi česar jo vsako leto obiščejo milijoni ljudi. Država ima čudovite plaže in čisto Jadransko morje, piše nemški medij, nato pa precej bolj kritično odpre vprašanje, ki hrvaški turizem spremlja že nekaj sezon – cene. Corsten je nekoliko sarkastično ocenil, da so razmere na Hrvaškem odlične, dokler obiskovalcu ni treba ničesar pojesti ali popiti in dokler ne pogleda računa za nastanitev.
Kot primer navaja Zadar. V starem mestnem jedru je treba za kepico sladoleda večinoma odšteti najmanj 3 evre, nekoliko cenejše ponudbe pa je mogoče najti predvsem v stranskih ulicah. Aperol Spritz v priljubljenih lokalih stane med devet in 11 evrov, porcija lignjev na žaru pa v številnih gostilnah doseže približno 25 evrov.
Še bolj nazoren primer je našel pri stojnici ob kampu v okolici Šibenika. Palačinka je tam pred uvedbo evra stala sedem kun oziroma približno en evro. Po prehodu na skupno evropsko valuto se je cena zvišala na dva evra, letos pa naj bi zanjo zahtevali že pet evrov! Corsten opisuje primer otrok, ki so bili nad ceno tako presenečeni, da so se palačinkam preprosto odpovedali.
90,5 milijona nočitev
Posamezni primeri sicer sami po sebi ne povedo vsega o cenah na celotni hrvaški obali, toda Welt jih postavlja ob precej širšo statistiko. Po podatkih hrvaškega državnega statističnega urada so se cene v turističnem sektorju med letoma 2015 in 2024 zvišale za približno 70 odstotkov. Prav tu nastane zanimiv razkorak med vtisi s terena in uradnimi številkami.
Po podatkih sistema eVisitor je Hrvaško od januarja do konca avgusta obiskalo 17,5 milijona turistov, ustvarili pa so 90,5 milijona nočitev. Tako število prihodov kot prenočitev je bilo za odstotek višje kot v enakem obdobju lani. Na Jadranu so našteli 86,7 milijona prenočitev oziroma 0,5 odstotka več kot leto prej. Na celinskem delu države skupaj z Zagrebom jih je bilo 3,8 milijona, kar predstavlja približno enoodstotno rast.
Hrvaško ministrstvo zato govori o še enem rekordnem turističnem letu, medtem ko Welt odpira drugačno vprašanje: ne toliko, ali turisti še prihajajo, temveč koliko časa bodo pripravljeni sprejemati vse višje cene. Uradni cilj Hrvaške je razvoj bolj trajnostnega in kakovostnejšega turizma, pri čemer se kot primer pogosto omenja Mallorca. Toda nemški medij opozarja na pomembno razliko.
Po cenah naj bi Hrvaška že dosegala raven nekaterih najdražjih sredozemskih destinacij, medtem ko naj bi pri kakovosti infrastrukture, hotelov, zasebnih nastanitev, gastronomije in storitev še vedno zaostajala. Welt ob tem dodaja, da posledic desetletij nezadostnih vlaganj in dediščine nekdanjega sistema ni mogoče odpraviti čez noč.
Zakaj ne bi toliko zaslužili že v enem mesecu?
Najostrejša ocena pa na koncu ni prišla od nemškega novinarja, temveč od domačinke. Prebivalka turističnega kraja v okolici Šibenika, ki tako kot številni drugi prebivalci obale oddaja apartmaje, je za Welt del odgovornosti pripisala pohlepu nekaterih ponudnikov nastanitev in gostincev. "Mnogi so po uvedbi evra ugotovili, da lahko denar, ki so ga prej zaslužili v štirih mesecih sezone, zaslužijo v dveh. Nato so se vprašali: zakaj ne bi enakega zneska zaslužili v samo enem mesecu?" je opisala razmišljanje dela ponudnikov.
Prav v tem se skriva osrednji paradoks letošnje razprave o hrvaškem turizmu. Uradne številke še vedno kažejo rast in ministrstvo govori o rekordnem letu, na drugi strani pa se kopičijo opozorila o cenah, nezadovoljstvu dela obiskovalcev in vprašanju, ali kakovost ponudbe dovolj hitro sledi podražitvam. Hrvaška tako za zdaj turistov ni izgubila. Toda nemška analiza opozarja, da utegne biti za prihodnost precej pomembnejše vprašanje, koliko bodo gostje za isto sonce, isto morje in isto obalo pripravljeni plačati naslednje leto.
