Ko se cesta nad Jesenicami začne vzpenjati med zelenimi travniki in gozdovi, mestni vrvež počasi ostaja v dolini. Z vsakim ovinkom se odpirajo lepši razgledi, pokrajino objame mir, ki ga popotniki in pohodniki še kako cenimo.
Tukajšnje domačije še vedno ohranjajo pristen stik z naravo in nekoliko drugačen ritem življenja. Ena takšnih je turistična kmetija Pr'Betel v Planini pod Golico, kjer je, kot smo ugotovili, vredno postati.
Po domače, seveda
V prijetni senci se lenobno preteguje maček, mi pa se namestimo za eno od lesenih miz pod poletnimi krošnjami dreves. Čas se je ustavil, popolnoma se zlijemo z zeleno in zelo domačo okolico.
Na turističnih kmetijah ima obed prav poseben čar, tu je vzdušje za mizo povsem drugačno kot v klasični mestni restavraciji, bolj sproščeno, vendar s posebno pozornostjo do gosta. Še nekaj nas veseli. Domačnost se začuti predvsem na krožnikih, in ti so pri Pr'Betel pošteno obloženi.
Na mizo prihajajo jedi, zaradi katerih se je vredno povzpeti nad Jesenice: dišeča gobova juha, ajdovi žganci, štruklji, zrezki in nepogrešljivi tenstan krompir. Ponudba je pestra, porcije radodarne, v ospredju so preprosti in pristni slovenski okusi, ki najbolj teknejo v takšnem okolju.
Ponujajo tudi telečje obare z žganci, ričet z rebrci, šmorn in še marsikaj.
Ni se nujno treba vrniti v dolino
Pr'Betel ni zanimiv samo za dnevne obiskovalce. Možnost prenočitve kmetijo spremeni v dobro izhodišče za vikend v naravi oziroma kratek oddih, pri katerem lahko mestni utrip zamenjamo za ritem podeželja.
Tudi zanimiv kontrast je eden od razlogov, zaradi katerih si kraj zapomnimo. Spodaj je industrjsko mesto, ki ga je močno zaznamovalo železarstvo, zgoraj pa zelena pokrajina, domača hrana in mir.
Pr'Betel nam pokaže še eno, precej drugačno podobo slovenskih krajev in je lep opomnik, da se včasih najbolj zanimiva odkritja skrivajo le nekaj ovinkov nad mestom.
