Že poznate ta skriti svet med mogočnimi skalnimi stenami, kjer je narava skozi tisočletja ustvarjala osupljive oblike, danes pa lahko v njegovem miru uživate daleč stran od turističnega vrveža?
Pokljuška soteska je precej manj znana od bližnjega Vintgarja, a prav v tem se skriva del njenega čara. Tu namesto množic obiskovalcev kraljuje mir, med mogočnimi apnenčastimi stenami pa se odpirajo ozki skalni prehodi in lesene galerije.
Delo ledeniške reke
Skoraj dva kilometra dolga in do 50 metrov globoka Pokljuška soteska je delo vode in časa. Pred tisočletji jo je v apnenčaste kamnine izdolbla ledeniška reka, ki je odtekala iz talečega se ledenika na Pokljuki. Ko je voda izginila, je za seboj pustila največjo fosilno sotesko v Sloveniji.
Danes po njenem dnu ne teče stalna reka, zato se obiskovalci lahko sprehodijo kar po nekdanji rečni strugi. Pot jih vodi med visokimi skalnimi stenami, mimo z mahom poraslih balvanov in skozi ozke prehode, kjer se zdi, da se skale skoraj dotikajo.
Čudovit sprehod
Najbolj dramatičen del soteske predstavljajo znamenite lesene galerije, ki so speljane visoko nad dnom skozi ponekod le dober meter široko skalno ožino. Približno štiri kilometre dolgo krožno pot lahko začnete na dveh koncih: pri naselju Zatrnik, na nadmorski višini 906 metrov, ali s spodnje strani, iz smeri Krnice pri Zgornjih Gorjah, kjer je izhodišče v Jeli na približno 650 metrih nadmorske višine.
Čeprav je soteska izjemno slikovita, zahteva tudi nekaj previdnosti. Zaradi strmih sten, izpostavljenih odsekov in možnosti padajočega kamenja obisk v slabem vremenu ali zimskih razmerah ni priporočljiv. Naravnih znamenitosti na tem območju ne manjka, med najbolj zanimivimi pa je zagotovo Pokljuška luknja oziroma jama.
Gre za kratko, prehodno jamsko votlino, podobno jašku, ki ima kar tri naravna okna in dva vhoda. Med drugimi znamenitostmi izstopajo slapovi, med katerimi nekateri dosegajo višino 22 metrov, mogočen naravni most, ki se dviga 24 metrov nad tlemi, ter vrsta manjših lesenih mostičkov, ki obiskovalcem omogočajo prehod skozi najožje dele soteske.
