Ko so v okrnjeni naravi Jadrana zabrneli gradbeni stroji, je številnim počil film in začel se je razvijati klopčič, ki razkriva precej umazano ozadje zares odmevnega posega v obalo.
Nekateri kraji so tako neokrnjeni, da se zdi, kot bi čas na njih obstal. Eden takšnih je albanski otok Sazan v Jadranskem morju, kjer pa med lagunami, flamingi in morskimi želvami nastaja zgodba, ki vse bolj razdvaja in razburja javnost. Medtem ko investitorji sanjajo o prestižnem turističnem raju, domačini in okoljevarstveniki svarijo pred izgubo enega najdragocenejših naravnih območij na vzhodni obali Jadrana.
Kot poroča Politico, albansko posebno tožilstvo za boj proti korupciji (SPAK) preiskuje projekt luksuznega turističnega kompleksa, povezanega z Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V središču polemik sta nenaseljeni otok Sazan in več sto hektarjev zaščitenega območja Vjosa-Narta, obalne lagune in mokrišča na jugu Albanije, kjer živijo flamingi, sredozemski tjulnji in kjer gnezdijo morske želve.
SPAK je potrdil, da je odprl preiskavo zaradi spornih sprememb zaščitnega statusa območja in lastništva zemljišč v letu 2024. Prav te spremembe naj bi omogočile začetek turističnega razvoja na območju, ki je bilo doslej strogo zaščiteno. Kushner, ki vodi zasebno investicijsko družbo Affinity Partners, je avgusta 2024 predstavil načrte za gradnjo luksuznega letovišča na tem območju. V začetku letošnjega leta je lokacijo obiskal skupaj z ženo Ivanko Trump. Po navedbah albanskega premierja Edija Rame med vlado in investitorji že potekajo pogovori o sporazumu, ki bi lahko vključeval kar 10.000 hotelskih sob.
Projekt je hitro sprožil burne odzive. Kritiki opozarjajo, da bi lahko posegel v eno najobčutljivejših naravnih območij v državi, poleg tega pa izpostavljajo vprašanja o prepletanju Kushnerjevih poslovnih interesov in njegove politične vloge. Kushner namreč poleg vodenja investicijske družbe opravlja tudi naloge posebnega odposlanca predsednika Trumpa za mirovne procese in sodeluje v diplomatskih pogovorih o Gazi, Iranu in vojni v Ukrajini.
Premier Rama očitke zavrača. V pogovoru z albanskimi poslanci je poudaril, da projekt ne posega v zaščiten rezervat divjih živali. Dodal je, da končni predlog še ni bil predložen in da okoljska presoja vplivov na okolje še ni zaključena. Kljub temu napetosti na terenu naraščajo. Konec maja so investitorji na predvideni lokaciji v kraju Zvernec postavili velike ograje z bodečo žico, s čimer so domačinom in turistom preprečili dostop do plaže. Prav ta poteza je sprožila val protestov, ki jih vodijo lokalni prebivalci in okoljevarstvene organizacije.
V nedeljo zvečer so se protestniki zbrali pred vladnimi uradi in zahtevali ustavitev projekta, zaščito območja pred pozidavo ter celo odstop premierja Rame. Protesti so se nadaljevali tudi naslednji dan, nov shod pa je napovedan za 6. junij v bližini gradbišča. Dogajanje je dodatno zaostrila objava videoposnetka, na katerem naj bi zasebni varnostniki fizično napadli protestnika in ga vlekli po pobočju, medtem ko so drugim protestnikom grozili, ko so skušali odstraniti ograjo in ustaviti dela.
Albanske oblasti so po incidentu odvzele licenci dvema zasebnima varnostnima podjetjema. En varnostnik je bil aretiran in pridržan, okoli 15 protestnikov pa se je znašlo v postopkih. S položaja je bil razrešen tudi lokalni policijski poveljnik.
Posebno težo celotni zgodbi daje ugled institucije SPAK. Tožilstvo je bilo ustanovljeno leta 2019 ob podpori Evropske unije in Združenih držav Amerike v okviru obsežne reforme albanskega pravosodja. Deluje neodvisno od nacionalnega sodnega sistema in je v zadnjih letih preiskovalo ter obsodilo številne visoke politične funkcionarje z različnih strani političnega prostora. Po več neodvisnih raziskavah uživa največje zaupanje med albanskimi državljani.
Premier Rama medtem vztraja pri svoji viziji razvoja države. "Želim, da Albanija postane destinacija, ki ji bo zavidala celotna regija, in ta projekt je del tega prizadevanja," je dejal. Albanija si prizadeva za članstvo v Evropski uniji do leta 2030 in je že odprla vsa pogajalska poglavja v pristopnem procesu. Voditelji držav članic EU se bodo ta teden srečali v Črni gori, kjer bodo s predstavniki Zahodnega Balkana, med njimi tudi z Ramo, razpravljali o nadaljnji širitvi Unije.
