Žalostno je opozorila na dejstvo, ki postaja čedalje bolj očitno - in ne, ne gre za cene. Gre za nekaj drugega, kar bodo kmalu pogrešali številni.
Turizem Hrvaški prinaša velike prihodke in polne obalne ulice, a vse več domačinov in obiskovalcev opozarja tudi na drugo plat množičnega turizma. V zadnjih letih se namreč številna dalmatinska mesta hitro spreminjajo, očarljiva, stara mestna jedra pa po mnenju mnogih izgubljajo svojo pristnost in življenje domačinov. Tako je burno razpravo je sprožila objava obiskovalke na Redditu, ki je po nedavnem obisku Zadra zapisala, da mesta skoraj ni več prepoznala.
"Sprehodila sem se po Kalelargi in videla skoraj samo še pekarne, sladoledarne, hitro hrano in restavracije za turiste. Povsod iste trgovine s spominki, gumijaste igračke in stojnice. Pozimi pa je bilo mesto skoraj prazno, številni lokali zaprti z napisi o kolektivnem dopustu. Kaj se dogaja z Zadrom?," se je žalostno spraševala.
Kalelarga se pretvorila u strahotu
by u/bellenoel13 in Zadar
Njena objava je hitro zbrala številne komentarje, saj se podobne spremembe dogajajo tudi v drugih obalnih mestih – od Splita in Dubrovnika do manjših krajev ob Jadranu. Številni uporabniki so opozorili, da se ponudba v mestnih središčih vse bolj prilagaja hitremu zaslužku in množičnemu turizmu, medtem ko lokalne trgovine, obrtniki in vsebine za domačine izginjajo.
"V številnih evropskih turističnih mestih v starih jedrih najdeš galerije, butike in kakovostno lokalno ponudbo. Pri nas pa prevladujejo trgovine s poceni spominki, fast food in turistične pasti," je zapisal eden od komentatorjev. Drugi menijo, da problem ni samo v turizmu, temveč predvsem v pomanjkanju dolgoročne strategije razvoja mest. "Ko se vse podredi sezoni in hitremu zaslužku, mesto postopoma izgubi identiteto. Stara jedra postanejo kulisa za turiste, domačini pa se umikajo zaradi visokih cen in pomanjkanja normalnega življenja," je opozoril eden od uporabnikov.
Veliko ljudi je izpostavilo tudi dejstvo, da so pozimi številna obalna mesta skoraj prazna. Del lokalov dela le nekaj mesecev na leto, številna stanovanja pa so namenjena izključno turističnemu oddajanju. Urbanisti in sociologi že dlje časa opozarjajo na pojave, kot so gentrifikacija, apartmaizacija in praznjenje mestnih jeder. Gre za procese, pri katerih se zgodovinska središča vse bolj prilagajajo turistom, medtem ko lokalno prebivalstvo zaradi visokih stroškov in spremenjenega načina življenja odhaja drugam.
Preberite še:
- Ko so ga posneli, so ga uničili: raj na Jadranu propada, še tisti, ki so se tam rodili, svarijo vse, naj se mu izogibajo
- Težavam na tej priljubljeni turistični destinaciji Slovencev ni videti konca, domačini glasno opozarjajo na to dejstvo
- Domačini s priljubljenega otoka besni kot ris: "Turisti se tu izkrcajo, pijejo in jedo pa na ladjah, mi nimamo nič od tega!"
Kljub kritikam pa številni poudarjajo, da se s podobnimi izzivi soočajo turistična mesta po vsem svetu, ne le na Hrvaškem. Vprašanje tako ostaja predvsem, kako najti ravnotežje med razvojem turizma in ohranjanjem pristnega mestnega življenja. In zdi se, da po poteh dalmatinskih mest počasi stopa tudi naša prestolnica. Očitno so dileme glede turistične strategije samo "pljusknile" čez mejo, bi lahko rekli.
