Ohrid že desetletja spremlja sloves enega najlepših krajev na Balkanu.
Mesto ob istoimenskem jezeru je bilo priljubljeno že v času nekdanje Jugoslavije, danes pa obiskovalce Severne Makedonije privablja z mešanico starodavne zgodovine, ozkih tlakovanih ulic, cerkva, tradicionalnih hiš in slavnega jezera. Nad jezerom se dviga tudi vila Biljana, v kateri je nekoč dopustoval Tito, elegantni kompleks je zdaj v rabi severno-makedonskega državnega vrha. Vili se zaradi varnostnih omejitev s čolnom ni mogoče povsem približati, jo je pa mogoče občudovati z jezera.
Jezero, ki obstaja že milijone let
Ohridsko jezero velja za eno najstarejših v Evropi, po podatkih Unesca pa obstaja neprekinjeno približno dva do tri milijone let. Prav njegova starost in dolgotrajna geografska izolacija sta ustvarili svojevrsten naravni laboratorij. V njem živijo številne vrste, ki jih drugje na svetu ni mogoče najti.
UNESCO navaja več kot 200 za jezero edinstvenih rastlinskih in živalskih vrst, med njimi polže, rake, alge in ribe. Med najbolj znanimi prebivalkami jezera je ohridska postrv, ki je postala eden od simbolov tega območja.
Ohridske cerkve
Ohridu zaradi številnih cerkva in njegovega verskega pomena pogosto pravijo tudi "balkanski Jeruzalem". Z njim je povezana zgodba, da je nekoč premogel 365 cerkva – natanko toliko, kolikor je dni v letu. Čeprav gre predvsem za izročilo, ni dvoma, da je mesto skozi stoletja igralo izjemno pomembno vlogo pri širjenju krščanstva in slovanske kulture.
Njegova zgodovina je tesno povezana tudi s sv. Klimentom Ohridskim, učencem Cirila in Metoda. Ohridska književna šola je v 9. in 10. stoletju postala pomembno središče izobraževanja in slovanske pismenosti, njen pomen pa UNESCO izpostavlja kot enega ključnih elementov kulturne vrednosti območja.
Biseri, ki ne nastanejo v školjkah
Ohrid ima tudi svoje bisere – dobesedno. Toda sloviti ohridski biseri niso običajni naravni biseri, ki bi jih domačini iskali v školjkah na dnu jezera.
Gre za tradicionalno obrt. Osnovo bisera izdelajo iz biserne matice, nato pa jo obdelajo s posebno emulzijo, pri kateri uporabljajo luske ribe plašice iz Ohridskega jezera.
Natančen način izdelave je dolgo veljal za skrbno varovano družinsko skrivnost, znanje pa se je prenašalo iz roda v rod.
Dva obraza
Ohrid je danes hkrati živahno letovišče in kraj, kjer je preteklost še vedno zelo prisotna. Poleti se ob jezeru vrstijo kopalci, čolni, restavracije in večerni sprehajalci, le nekaj ulic višje pa se med kamnitimi zidovi in starimi cerkvami pokaže povsem drugačen obraz mesta.
Prav ta kontrast je verjetno največji čar Ohrida. V enem dnevu je mogoče plavati v jezeru, ki obstaja že milijone let, se sprehoditi mimo srednjeveških cerkva, povzpeti do trdnjave in večer končati ob promenadi tik ob vodi.
