Učitelji in profesorji
Verzi zahvale za učiteljice in profesorje so izraz iskrene hvaležnosti za njihovo modrost in potrpežljivost. S svojim znanjem in srcem so nas vodili, navdihovali in opogumljali, da postanemo najboljša različica sebe. Te besede so poklon njihovemu dragocenemu delu, ki ostaja z nami za vse življenje.
Učitelji so glasniki iz preteklosti in spremljevalci v prihodnost.
Učitelj, ki zna vzbuditi občutek za eno samo dobro dejanje,
za eno samo dobro pesem, doseže več kot tisti,
ki napolni naš spomin z množico podatkov,
razvrščenih po imenih in oblikah.
Učitelj, ki poskuša učiti,
ne da bi navdihoval učenca z željo po učenju,
kuje hladno železo.
Učitelji bi se morali zavedati, da človeku ni treba vedeti o vsem,
kar obstaja, in da se človeku ni treba pretvarjati, da ve o vsem, kar obstaja.
Povprečen učitelj pove.
Dober učitelj pojasni.
Odličen učitelj prikaže.
Velik učitelj navdihuje.
Pridite do roba, je rekel.
Rekli so: Strah nas je.
Pridite do roba, je rekel.
Prišli so.
Potisnil jih je.
In so vzleteli.
Naloga odličnih učiteljev je spodbujati navidezno običajne ljudi
k neobičajnim prizadevanjem.
Težavnost naloge ni toliko v prepoznavanju zmagovalcev:
je v ustvarjanju zmagovalcev iz običajnih ljudi.
Neštetokrat se opomnim,
kako pomembno je v otroku prepoznati
njegove sanje in mu jih približati,
da se jih že z malo ročico lahko vsaj nežno dotakne.
Že majhen dotik sanj, že majhna podpora odraslih
lahko otroku zares spremeni življenje
ali ga vsaj še močneje obarva.
Povej mi in pozabim.
Naučite me in si zapomnim.
Vključi me in se naučim.
Ste se kdaj ujeli, da kričite na otroke, naj ne kričijo?
Da jim vsi vznemirjeni ukazujete, naj se umirijo?
Jim pridigate, kako morajo biti dosledni,
sami pa ne držite obljub in ne izpolnjujete svojih zaobljub?
So slišali besede in popravili vedenje
ali se le odzivajo na zgled
in tako zgolj bijemo bitko z mlinom na veter?
Otroci bolj posnemajo, kot poslušajo.
