Chemtrails: zakaj teorija zarote o kemičnih sledeh ne pije vode? Razlaga nastanka letalskih sledi na nebu je nadvse preprosta

Sledi, ki jih na nebu za seboj velikokrat puščajo letala, že nekaj časa burijo duhove pristašev tako imenovane teorije chemtrailov. Ti verjamejo, da nas skupina vplivnih ljudi, ki nima dobrih namenov, zaprašuje z različnimi kemikalijami. To naj bi počeli s pomočjo letal, kemikalije naj bi dodali v izpušne pline. Razlogi za to so nejasni. Nekateri pristaši teorije verjamejo, da s tem manipulirajo vreme, drugi menijo, da želijo zmanjšati prebivalstvo, tretji so prepričani, da gre za kemično ali biološko orožje.

Znanstvena razlaga tega pojava pa je preprosta. Letalske sledi oziroma 'contraili', ki so lahko na nebu vidni še precej časa po tem, ko letalo izgine z obzorja, so posledica znanega fizikalnega pojava - kondenzacije.

Letalske sledi obstajajo, odkar obstaja letalski promet

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) so pojasnili, da besedo chemtrail, ki je skovanka angleških besed 'chemical' in 'trail' ter dobesedno pomeni 'kemična sled', nekateri uporabljajo analogno besedi contrail, ki je okrajšava za besedno zvezo 'condensation trail' oziroma kondenzacijska sled. Pristaši omenjene teorije menijo, da se chemtraili od contrailov razlikujejo po tem, da so jim namenoma dodane dodatne kemijske substance z ne povsem jasnim namenom vpliva na podnebje oziroma človeštvo. Po njihovem prepričanju se te sledi od običajnih že na pogled razlikujejo predvsem po obstojnosti v ozračju.

A meteorologi so si povsod po svetu enotni: sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, so običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča že odkar obstaja letalski promet na velikih višinah. Tudi fizikalno ozadje pojava kondenzacijskih sledi ni nobena neznanka. Pogoje, v katerih nastanejo in kako se razkrojijo, je mogoče pojasniti z znanjem osnov fizike.

Zakaj sledi na nebu včasih vztrajajo dlje?

Ob izgorevanju kerozina nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč. "Iz enega kilograma kerozina (C12H26) v procesu izgorevanja nastane 1,38 kilograma H2O in 3,1 kilograma CO2. Za vsako sekundo leta pa veliko potniško letalo porabi približno dva kilograma goriva," so pojasnili na Arsu. "Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce nečistoč oziroma saj, se pomeša med izrazito hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci nečistoč obogatena mešanica zraka ohlaja, se zaradi prenasičenja z vodno paro na delcih nečistoč izločajo drobne kapljice vode, ki zelo hitro zmrznejo. Tako nastanejo kondenzacijske sledi letal. Za to ni potrebna dodatna kemija."  

Tudi dejstvo, da letalske sledi včasih hitro izginejo, spet drugič pa na nebu vztrajajo dlje, je mogoče preprosto pojasniti: "Če je vlažnost okoliškega zraka visoka, potem se na obstoječe ledene kristale vežejo molekule vodne pare iz okolice, zato se sledi letal širijo in vztrajajo dlje časa. Če pa je okoliški zrak suh, potem ledeni kristali, ki so nastali iz izpuha letala, sublimirajo in sled kmalu izgine oziroma se posuši."

Hkrati lahko nekatera letala puščajo krajše, druga pa daljše sledi

Temperature zraka na višini leta so vselej zelo nizke, saj reaktivna letala letijo na višinah med 10 in 14 kilometrov, kjer se temperatura zraka večinoma giblje med -45 in -55 stopinjami. Zato je zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne bodo kondenzacijske sledi, ki jih letala pustijo na nebu.

Fizikalno ozadje nastanka belih sledi za letali je pravzaprav nadvse podobno nastanku oblaka nad hribom. "V obeh primerih zaradi ohladitve vlažnega zraka pride do kondenzacije."

Ker letala zaradi varnega odvijanja prometa letijo na različnih višinah, je povsem mogoče, da istočasno nekatera puščajo daljše, druga pa krajše sledi, saj so meteorološki pogoji na posameznih višinah pogosto različni. "Navadno je več vlage v ozračju kakšen dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so tudi sledi letal takrat bolj opazne." 

Teorija zarote ne zdrži kritične presoje

Na Arsu so opozorili, da ne poznamo resne študije z rezultati, ki bi bili objavljeni v znanstveni literaturi in bi potrdili, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, drugačna od običajnih. Nobenega dokaza torej ni, da bi sledi na nebu povzročala letala, ki bi imela v izpuhih dodane posebne kemikalije, torija o chemtrailih preprosto ne zdrži kritične presoje.

Ob tem so poudarili, da noben letalski izpuh ni 'čist', saj je kerozin po svojih lastnostih nekje med petrolejem in dizelskim gorivom, učinkovitost izgorevanja kerozina pri posameznem letalu pa je odvisna tudi od tipa letalskih motorjev.

Problematiko letalskih sledi na Arsu sicer redno spremljajo, s to problematiko so se že pred letom 2000 začeli ukvarjati tudi v ZDA, v evropskem parlamentu pa je bila prvič sprožena leta 2007, nato pa znova v letih 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015 in 2017, so zapisali.

V agenciji so opozorili še na fotografijo iz Mednarodnega atlasa oblakov Svetovne meteorološke organizacije (WMO), na kateri je videti, da so obstojne kondenzacijske sledi letal bile fotografirane in dokumentirane že v času druge svetovne vojne leta 1945. 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere