Nina Vodeb | 16. 4. 2024, 07:00

Bomo sploh še imeli bele zime? V zadnjih 1000 letih pozimi še ni bilo tako toplo (strokovnjak pojasnjuje)

Profimedia

Klimatolog Gregor Vertačnik je bil zadnji sogovornik v naši seriji člankov o prihodnosti alpskega smučanja v Sloveniji. Bo tekmovalno smučanje pri nas sploh še mogoče? Kakšno tveganje za smučišča prinašajo tople zime?

Zadnja desetletja so v našem okolju opazne drastične vremenske spremembe, ki jih Slovenci morda celo najbolj čutimo skozi pomanjkanje bele odeje v zimskem času. V sklopu raziskovanja problematike o prihodnosti alpskega smučanja, v sklopu katerega smo se po nasvete obrnili k Tini Maze, Andrei Massiju in Tonetu Vogrincu, smo za razlago o tem, kakšne zime nas čakajo glede na trende zadnjih desetletij, povprašali tudi klimatologa Gregorja Vertačnika. Slednji razkriva, kako se je slovensko podnebje spreminjalo skozi zadnjih 50 let, kakšne posledice imajo spremembe na naše zime, dotakne pa se tudi možnih scenarijev za prihodnost. Bodo zime še bele? Kako debela bo snežna odeja? Ali res obstaja možnost ekstremnih ohladitev, povezanih z upočasnitvijo severnoatlantskega morskega toka? Kaj bo to pomenilo za Slovenijo, za Evropo?

Gregor Vertačnik je klimatolog na ARSO.

Gregor Vertačnik je klimatolog na ARSO.

Uredništvo

Nemogoče je zanikati, da so se zime v zadnjem času opazno segrele, snega pa vsaj v nižinah skoraj ni več. Kako bi opisali trenutne podnebne spremembe v Sloveniji?

Zime so se v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih precej ogrele. To opazimo ne samo kot višjo temperaturo zraka, ampak je zato tudi vse manj snega. V tem času so se temperature dvignile za dve do tri stopinje Celzija.

Kako so se spremembe odražale na količini in trajanju snežne odeje?

Vsaj navidezni prelom v višini snega se je zgodil pozimi 1986/87. Po januarju 1987 je bilo še nekajkrat pol metra snega, ampak do enega metra smo bili pa zelo oddaljeni. 

Kakšen trend se kaže pri padavinah?

Pri padavinah ni izrazitega trenda v eno smer, ampak je zaznati, da so bile zime v 60. letih precej bogate s padavinami in snegom. Potem se je količina padavin proti 90. letom zmanjševala, v tem stoletju pa je trend spet naraščanja višine padavin, vendar z dežjem, ne snegom. Taka izrazita zima je bila 2013/2014, ko smo imeli žled, takrat so bili vsi trije meseci meteorološke zime precej namočeni, sploh na zahodu Slovenije. Letošnja zima je bila tudi precej bogata s padavinami, ampak z izjemo sredine januarja je bilo vse v dežju. In ta trend pozimi - najprej upadanja in nato naraščanja padavin - kaže predvsem na to, da je spremenljivost padavin pozimi zelo velika v primerjavi s trendom na 100-letni ravni. Pozimi je torej glavni dejavnik, ki ga opazimo, dviganje temperature, tako da so vse ostale zadeve predvsem povezane s tem. 

Žled na železniški postaji Postojna, februar 2014.

Žled na železniški postaji Postojna, februar 2014.

Srdjan Zivulovic/Bobo

Kaj to pomeni v praksi?

Pred 50 leti je bilo značilno, da je skoraj polovica vseh zimskih padavin v nižinah padla v obliki snega. Če vzamemo za primer, da so nižinske postaje v treh mesecih zime prejele med 150 in 200 milimetri padavin, je bilo takrat običajno, da je med 50 in 100 milimetri teh padavin predstavljalo sneg. To je pomenilo, da je novo zapadel sneg meril med pol metra in enim metrom višine. Danes se je ta delež znatno zmanjšal na manj kot tretjino, in ta sprememba je opazna tudi v višjem sredogorju. V visokogorju, na primer na nadmorski višini 2000 metrov, je skoraj vedno dovolj mrzlo za sneženje. Redko kdaj se zgodi, da bi na na primer na Kredarici pozimi deževalo. Tako je v visokogorju količina snega skoraj izključno odvisna od količine padavin: obilne padavine pomenijo veliko snega, skromne pa malo. Po nižinah je ključni dejavnik temperatura; višje temperature pomenijo, da padavine padejo kot dež, ali pa se sneg hitro stali, kar vodi do precej zelenih zim.

Lahko to povišanje temperatur pripisujemo globalnemu segrevanju, ali gre samo za trend naravne spremenljivosti?

Praktično v celoti lahko te spremembe pripisujemo globalnemu segrevanju. Ogrela se ni samo Slovenija, ampak vsa Evropa in skoraj ves severni Atlantik. Tudi če bi pogledali dlje v zgodovino, v 19. stoletje, ko smo imeli v Alpah že kar nekaj meritev, tako toplega obdobja, kot smo ga imeli v zadnjih 20 letih, nikoli ni bilo. Posredne meritve kažejo, da tudi v zadnjih 1000 letih verjetno pozimi ni bilo tako toplo, vsaj ne v povprečju 10 do 20 let.

Je to tako skrb vzbujajoče, kot se prikazuje v medijih?

Ja. V Sloveniji že ima posledice, na srečo pa kaže, da ne bodo tako hude, kot za države, kjer večina vode izvira iz ledenikov. V Sloveniji imamo dva majhna ostanka ledenikov, to sta pod Triglavom in pod Skuto.

Opišite nam posledice dviga temperatur in taljenja teh ledenikov na okolje.

Ko temperatura naraste za eno stopinjo Celzija, se temperaturni pas, kjer prevladuje določena temperatura, premakne za približno 150 metrov višje. Posledično se dviguje tudi gozdna meja. Težave se pojavljajo v nižjih predelih, pri smreki, saj postaja tako toplo, da jo napadajo vremenski ekstremi in lubadarji. Ti se v vročih in suhih poletjih ter po naravnih ujmah, kot so vetrolomi, snegolomi in žledolomi, hitreje razmnožujejo in povzročajo vse več škode. Zaradi teh sprememb bodo razmere za rast smreke pod določeno nadmorsko višino postale neprimerne, kar pomeni, da bo smreka v teh območjih sčasoma izumrla.

Pomanjkanje snega na smučišču v Kanadi, 29. 12. 2023

Pomanjkanje snega na smučišču v Kanadi, 29. 12. 2023

Profimedia

Kako se spreminja stanje ledenikov?

V najhladnejših delih leta, na ledenikih, ki se nahajajo na višini 3000 metrov v Alpah, večinoma vse padavine padejo v obliki snega. Sam dvig temperature za 2 stopinji Celzija tam ne spremeni akumulacije snega. Kljub temu se začetek neprekinjene snežne odeje premakne na kasnejši čas v jeseni, konča pa se prej spomladi, kar pomeni, da je obdobje, ko so ledeniki pokriti s snegom, krajše. Prej je veljalo, da se zgornji del ledenika obnavlja z novim snegom, medtem ko se ledenik pod svojo težo premika navzdol in v spodnjem delu taja. Bilanca med temi procesi je bila skoraj izenačena, tako da so ledeniki ohranjali svojo velikost in maso.

Zdaj se ledeniki talijo tako v zgornjem kot v spodnjem delu, kar pomeni, da se vsako leto povprečno stali več ledu, kot ga nastane iz novega snega. V Švici se je prostornina ledenikov v dveh letih zmanjšala za 10 odstotkov, kar pomeni, da je v zadnjih dveh poletjih izginila ena desetina vsega ledu v švicarskih ledenikih. To je ogromno. Če bi imeli 20 takih let, bi iz švicarskih Alp izginil ves led. Seveda se to ne bo zgodilo v tako hitrem času, saj so nekateri ledeniki dovolj visoko, da bi preživeli tudi ob dodatnem segrevanju, trend zmanjševanja ledenikov pa nedvomno ostaja.

Katastrofalne razmere med zimskimi počitnicami v Nemčiji, Saška, 18. 2. 2024.

Katastrofalne razmere med zimskimi počitnicami v Nemčiji, Saška, 18. 2. 2024.

Profimedia

Glede na vse trende, kakšne zime lahko pričakujemo v bližnji in daljši prihodnosti?

Dolgoročni trend kaže, da se bo količina snega po večini Alp zmanjšala, temperatura zraka se bo še naprej povečevala. Če bomo nadaljevali s trenutno zastavljenimi podnebnimi cilji, lahko pričakujemo dvig temperature za 2 do 3 stopinje Celzija. Če pa bodo izpusti toplogrednih plinov ostali na ravni zadnjih let, bi se temperatura v Alpah lahko dvignila za 4 stopinje Celzija ali več. Dolgoročno bo situacija močno odvisna od ravni izpustov toplogrednih plinov. V vsakem primeru lahko pričakujemo zmanjšanje snežne odeje v primerjavi s preteklimi desetletji, pri čemer bo konkretni učinek odvisen od tega, kateri scenarij se bo uresničil.

Brez snega so bila tudi smučišča na Češkem. 29. 2. 2024

Brez snega so bila tudi smučišča na Češkem. 29. 2. 2024

Profimedia

V praksi to za smučarje pomeni manj smučarskih dni?

Po trenutnem srednjem scenariju bi se trajanje in količina snežne odeje lahko prepolovila. Na nižjih nadmorskih višinah okoli 1000 metrov bo ta sprememba bolj opazna, medtem ko bodo na višjih legah, nad 2000 metri, spremembe manjše, a vseeno dovolj velike, da mnoga smučišča nad 2000 metri ne bodo več rentabilna. Razlog je v vse pogostejših zimah, ko smučanje skorajda ne bo mogoče. Ta nihanja predstavljajo veliko tveganje za smučišča. Že zdaj opažamo, da na višinah pod 1000 metri praktično ni več mogoče imeti smučarske sezone, in težave se pojavljajo tudi na višjih smučiščih, kot sta Krvavec in Vogel, kjer so sicer padavine obilne, a pogosto v obliki dežja. Od slovenskih smučišč je samo še Kanin na dovolj visoki nadmorski višini, da podnebne spremembe nanj še niso tako močno vplivale. Naša smučišča so približno 1000 metrov nižje kot tista v Švici in Avstriji, poleg tega pa nimamo ledeniških smučišč, ki bi omogočala daljše smučarske sezone.

Smučišče v Franciji, 5. 3. 2024

Smučišče v Franciji, 5. 3. 2024

Profimedia

Obstajajo tudi nove študije, ki govorijo o možnosti ustavitve severnoatlantskega morskega toka, ki bi prinesla ekstremno ohladitev v Evropo. Lahko razložite, za kaj gre?

Res je, obstajajo nove študije, ki opozarjajo na možnost upočasnitve ali celo ustavitve severnoatlantskega morskega toka, zaradi česar bi lahko Evropa doživela znatno ohladitev. Ta tok tople vode iz Karibskega morja se dviga proti severu, ob vzhodni obali ZDA zavije proti Evropi in greje zahodni ter severni del kontinenta. To pojasnjuje, zakaj so zime v Londonu in Oslu blažje v primerjavi z mestoma na podobnih geografskih širinah v Rusiji ali Kanadi, kjer so temperature lahko za 10 do 20 stopinj Celzija nižje. Vendar pa globalno segrevanje utegne to dinamiko spremeniti.

O kakšni verjetnosti govorimo?

Obstaja manjša, a realna možnost, da bi se ta tok do konca stoletja močno upočasnil ali celo ustavil. Posledice bi bile občutne: severni Atlantik bi se lahko ohladil za več kot 10 stopinj Celzija, ledeni pokrov, ki se trenutno začne severno od Skandinavije, bi se lahko razširil vse do Škotske. Islandija bi pozimi in spomladi lahko postala obdana z ledom. Takšna ohladitev morja bi prinesla močno znižanje temperatur, zlasti v severni in zahodni Evropi, kar bi spremenilo podnebje celotnega kontinenta. To bi privedlo do hladnejših, bolj snežnih zim skoraj povsod po Evropi, s težavami za kmetijstvo zaradi pogostejšega mraza spomladi in možnosti pozeb vse do junija. Krajšala bi se rastna doba, stroški ogrevanja bi narasli, in čeprav bi več snega lahko povzročilo težave, bi lahko pomenilo tudi manj suš poleti.

Uredništvo

Če se to zgodi, kako hitro bi lahko opazili spremembe?

Spremembe bi bile opazne v nekaj letih. To bi izjemno prizadelo Evropo, mnogo bolj kot globalno segrevanje. Velik del težave izhaja iz tega, da so naši trenutni ukrepi usmerjeni v boj proti posledicam toplejšega podnebja. Če bi se podnebje nenadoma ohladilo, bi bili ti ukrepi neustrezni. To je tudi velik motiv za Evropo, da zmanjša izpuste toplogrednih plinov in s tem zmanjša možnost, da bi se tak scenarij zgodil, saj bi lahko sicer Evropa postala kot dežele tretjega sveta, primerljiva z današnjo Afriko.

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk