Stanje je vse prej kot idealno.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je z javnostjo delila skrb vzbujajoče ugotovitve. Podnebna kriza se pospešuje, evropska celina pa se segreva hitreje kot katerakoli druga regija na svetu. Vročina ni več zgolj neprijetnost poletnih mesecev, temveč postaja ena največjih zdravstvenih in okoljskih groženj sodobnega časa.
Regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge je povedal, da je v zadnjih štirih letih zaradi vzrokov, povezanih z vročino, umrlo več kot 200.000 ljudi. Vročino je opisal kot "tihega morilca", katerega posledice bi bilo mogoče preprečiti, če bi Evropa učinkovito uporabila mehanizme, ki jih že ima na voljo.
Podnebni in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da naraščajoče globalne temperature povzročajo vse pogostejše, intenzivnejše in daljše vročinske valove. Posebej ogroženi so starejši ljudje in osebe z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, poroča Dnevnik.hr.
Strokovnjaki priporočajo, da se prebivalci med vročinskimi valovi zadržujejo v senci ali klimatiziranih prostorih, pijejo dovolj tekočine, se izogibajo večjim telesnim naporom v najbolj vročem delu dneva ter posebno pozornost namenijo starejšim, otrokom in kroničnim bolnikom.
Dolgoročno pa je mogoče posledice ekstremne vročine omiliti tudi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ter povečevanjem zelenih urbanih površin, kot so drevesa, parki, reke, gozdovi in mokrišča.
Posledice ekstremne vročine niso omejene le na zdravje ljudi. Vročinski valovi povečujejo tveganje za suše in požare, obremenjujejo energetske sisteme zaradi večje porabe električne energije za hlajenje ter negativno vplivajo na kmetijstvo in oskrbo z vodo.
