Slovenija med državami, ki se segrevajo najhitreje na svetu: klimatolog nam je razkril, kaj nas zaradi ekstremne vročine čaka v prihodnosti

Slovenija je med državami z večjo hitrostjo segrevanja; v zadnjih 50 letih se je temperatura dvignila za okoli 2,3 stopinje Celzija, na globalni ravni (upoštevajoč oceane) pa za okoli 1 stopinjo Celzija. Temperatura zraka se v Sloveniji dviga približno od 70. let prejšnjega stoletja.

Temperatura v tem stoletju v Sloveniji narašča približno za pol stopinje Celzija na desetletje, torej lahko po tem trendu rečemo, da se je od leta 2011 do 2023 ozračje segrelo za približno 0,6 stopinje Celzija.

Ljubljana je mesto, ki se segreva najhitreje na svetu

Raziskava švicarskega inštituta Crowther Lab kaže, da se Ljubljana med 520 analiziranimi mesti segreva najhitreje na svetu. Izračuni iz te raziskave kažejo, da Ljubljano do leta 2050 čaka izredno visok dvig julijskega povprečja dnevne najvišje temperature zraka – 8 stopinj Celzija.

Klimatolog z Agencije Republike Slovenije za okolje Gregor Vertačnik sicer opozarja, da je metodologija tega izračuna vprašljiva. Bolj skladni naj bi bili izračuni za dvig povprečne temperature na letni ravni, kjer je projekcija za Ljubljano 3,5 stopinje Celzija. Vertačnik pove, da je tudi raziskava, ki so jo izvedli na Agenciji Republike Slovenije za okolje, potrdila dvig povprečne temperature do leta 2050 za vsaj 1,5 stopinje Celzija pa do 3 stopinje Celzija.

Vedno bolj suha poletja

Pri padavinah največje spremembe – upad padavin – opažamo poleti, zlasti na alpsko-dinarski pregradi. Na ravni Slovenije so v zadnjem obdobju suha poletja mnogo pogostejša od mokrih glede na 60. in 70. leta prejšnjega stoletja. Letošnje, za zdaj mokro poletje, sicer odstopa od tega trenda, a tako je bilo tudi v letih 2014 in 2020.

Zakaj se Slovenija tako hitro segreva?

Slovenija se kot kopno v zmernih geografskih širinah segreva hitreje od globalnega povprečja, saj se površja oceanov ogrevajo počasneje od kopnega, enako velja za tropska in subtropska območja glede na višje geografske širine. "Za nameček je k večjemu trendu glede na globalne razmere pripomoglo tudi izrazito daljšanje trajanja sončnega obsevanja in rahlo zmanjšanje padavin spomladi in poleti v obdobju 1961-2011 ter izrazito zmanjšanje količine snega in trajanja snežne odeje v zimskem času," za Metropolitan.si pojasni Vertačnik.

Posledice, ki jih prinaša hitro segrevanje ozračja

Zaradi hitrega segrevanja ozračja lahko v naslednjih letih pričakujemo težave, vezane na vročinske valove – večja raba energije za hlajenje, več zdravstvenih težav zaradi vročine, vročinski stres v kmetijstvu. Hitro segrevanje ozračja poleti pomeni vse daljše, pogostejše in izrazitejše vročinske valove (spomnimo se na lansko poletje) in s tem težave za kmetijstvo in hlajenje prostorov.

Na drugi strani zaradi vse toplejših zim prihranimo pri ogrevanju, a zaradi pričakovanega povečanja količine padavin pozimi in vse manjšega deleža snežnih padavinah lahko pozimi pričakujemo precej več poplav kot nekoč. Segrevanje vodi v močnejše nalive in verjetno tudi v povečanje škode zaradi nevihtnih neurij z vetrom in točo.

Ob nadaljnjem segrevanju bomo priča vremenskim ekstremom zunaj okvira zadnjih desetletij, kateri točno bodo ti ekstremi, pa je težko napovedati, pravi klimatolog: "Najbolj verjetno bodo ti ekstremi povezani z vročino, nalivi in poletnimi neurji, skoraj gotovo pa ne z mrazom in snegom."

Posledice se že kažejo, na primer kmetijstvo je bilo v tem stoletju mnogo bolj prizadeto zaradi suš in vročinskega stresa kot nekoč, zimski turizem ima vse več težav zaradi pomanjkanja snega.

Bomo v Sloveniji še sploh imeli štiri letne čase?

Sneg se bo tudi po nižinah v notranjosti Slovenije pojavljal v večini zim vsaj še naslednjih nekaj desetletij, se bodo pa ob nadaljevanju segrevanja pojavljale tudi zime povsem brez snega, razlaga Vertačnik.

Dokler bo Zemljina os znatno nagnjena (verjetno do konca obstoja Zemlje), bodo letni časi v zmernih geografskih širinah prisotni in izraziti. Daleč najpomembnejši razlog za letne čase v Sloveniji je namreč veliko nihanje osončenosti (oziroma količine energije, ki jo sprejmejo tla in ozračje) čez leto in to tako zaradi dolžine dneva kot vpadnega kota sončnih žarkov.

Kaj lahko Slovenci storimo, da se ozračje ne bo tako hitro segrevalo?

Največ lahko za blažitev podnebnih sprememb stori človeštvo na globalni ravni, ker so za segrevanje ozračja bistveni celotni izpusti toplogrednih plinov. V naslednjih dveh desetletjih sedanji in kratkoročni izpusti toplogrednih plinov še ne bodo bistveno vplivali na podnebne spremembe v Slovenije, proti koncu 21. stoletja pa bo skupni temperaturni dvig v Sloveniji močno odvisen od izpustov toplogrednih plinov v naslednjih nekaj desetletjih: "Po najbolj optimističnem scenariju se bo do konca 21. stoletja v Sloveniji ozračje ogrelo le malenkostno, po najbolj pesimističnem pa lahko tudi za 4 ali 5 stopinj Celzija."

Na lokalni ravni pa lahko segrevanje zlasti poleti omilimo s širjenjem zelenih površin v urbanem okolju. Zelene površine v mestih (drevesa, travnate površine, zelene strehe ...) poleti znatno pripomorejo k ublažitvi segrevanja, saj povečajo izhlapevanje in transpiracijo vode, kar hladi površje in s tem ozračje pri tleh. Poleg tega zlasti drevesa v mestih nudijo senco pešcem in kolesarjem, ki tako manj občutijo poletno vročino.

Drugi dober ukrep za blažitev vročine v mestih bi bil tudi "posvetlitev površin", torej več svetlih namesto temnih površin.