Zadnji podatki vzbujajo precej skrbi.
Letošnja junij in julij sta bila najtoplejša, kar so jih v zgodovini meritev zabeležili v Zahodni Evropi, je sporočila služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Na svetovni ravni pa je bil letošnji julij drugi najtoplejši doslej.
Prva poletna meseca so v Evropi zaznamovali vročinski valovi, izjemno visoke temperature, sušne razmere in požari. V Zahodni Evropi je povprečna temperatura junija in julija znašala rekordnih 21,62 stopinje Celzija. Za celotno Evropo pa je bil julij s povprečno temperaturo 20,49 stopinje Celzija 11. najtoplejši julij v zgodovini meritev.
V juliju so bile izjemno sušne razmere opazne v državah Zahodne in Srednje Evrope, vključno s Francijo, Španijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Vodostaji rek so bili neobičajno nizki, kar je v več državah vplivalo na promet, kmetijstvo in proizvodnjo energije.
Na svetovni ravni si letošnji julij s povprečno temperaturo 16,9 stopinje deli drugo mesto z julijem 2024. Rekord tako še vedno drži julij 2023, ko je bila zabeležena temperatura 16,95 stopinje Celzija. Letošnji julij je bil tudi za 1,47 stopinje toplejši od julijev v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev in da "takšnega podnebja še nismo doživeli v našem življenju". "Glavni vzrok za to segrevanje pa so - kot vemo - toplogredni plini," je dodal.
Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povprečna globalna temperatura morske površine je julija znašala 20,96 stopinje, s čimer je presegla prejšnji rekord iz leta 2023.
