R. K. | 22. 5. 2024, 12:48

Severni sij, tornadi in uničujoče poplave: zakaj nekateri mislijo, da redkejši vremenski pojavi niso naravni?

Profimedia

Kljub jasnim razlagam mnogi uporabniki družbenih omrežij še vedno nasedajo nemogočim teorijam.

V zadnjem obdobju se ob praktično vsakem redkejšem vremenskem dogodku med spletnimi uporabniki pojavljajo namigovanja, da naj bi bil ta ali oni pojav ustvarjen umetno. Običajno gre za posameznike, ki pravijo, da nekega pojava pri nas še niso videli, kar je velikokrat tudi njihovo edino merilo. Takšne navedbe so se med uporabniki spleta pojavljale na primer med zadnjim pojavom severnega sija, ki je bil pri nas zaradi močnega sončevega izbruha še posebej izrazit pred nekaj dnevi.

V avstrijskem Gradcu je pustošil tornado.

V avstrijskem Gradcu je pustošil tornado.

Omrežje X/@SeverinKann/posnetek zaslona

Podobni komentarji so se pojavili tudi po tem, ko je po spletu zaokrožil posnetek včerajšnjega tornada v avstrijskem Gradcu, še posebej izraziti pa so bili med zadnjimi hudimi poplavami v Dubaju, ki so jih številni spletni komentatorji pavšalno povezovali z državnim programom sejanja oblakov, čeprav je vsakomur, ki je stvar preveril, jasno, da eno z drugim praktično nima nobene povezave, kar je bilo večkrat pojasnjeno tudi v različnih medijih.

Za pojav severnega sija mora biti izpolnjenih več pogojev

Severni sij je pri nas relativno redek pojav, ki pa smo ga v zadnjih letih imeli večkrat priložnost opazovati. Da lahko ta pojav vidimo tudi v naših krajih, mora biti izpolnjenih več pogojev. Predvsem mora biti povečana sončna aktivnost, delci sončevega izbruha morajo doseči Zemljo, hkrati pa morata biti Zemljino magnetno polje in magnetno polje delcev sončevega izbruha poravnana, kar se ne zgodi pogosto.

Facebook/SLOvely

Največkrat se namreč zgodi, da je Magnetno polje sončevih delcev glede na Zemljino magnetno polje obrnjeno tako, da delci ne morejo vstopiti v naše magnetno polje. Zemlja nas na ta način ščiti pred sončevimi izbruhi, je za N1 pojsanil astrofizik in profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter. Kadar je delcev veliko in jim uspe vstopiti v nižja območja, je lahko na nebu vidno rdečkasto žarenje. Vendar pa so severni siji, ki jih vidimo pri nas, šibkejši in slabše opazni

Severni sij s prostim očesom največkrat ni dobro opazen

Tudi če so vremenski pogoji za opazovanje severnega sija idealni, je ta pojav največkrat viden predvsem skozi objektiv fotoaparata in ne toliko s prostim očesom. To pa je najbrž tudi eden od razlogov, da veliko spletnih komenatatorjev pojava pri nas še ni videlo in se jim morda zato dozdeva, da pojav ni naraven. Še pred nekaj leti namreč nismo imeli vedno pri roki izjemno zmogljivega fotoaparata, ki je danes vgrajen v praktično vsak telefon, zaradi česar so bile tudi fotografije tovrstnih pojavov neprimerljivo redkejše. 

Veliko uporabnikov družbenih omrežij je razburil tudi pojav tornada na območju Gradca, kar so mnogi, ki podobnega pojava do danes še niso opazili, spet označili kot nekaj umetnega. Kljub temu pa tornadi v Evropi niso tako zelo redek pojav. Junija 2021, ko je močan tornado pustošil po jugu Češke in uničil več objektov, je meteorolog Blaž Šter za omenjeni medij pojasnil, da jih je med leti 2010 in 2020 na območju Evrope nastalo kar 3.827. Res pa je, da je večina tornadov šibkejših, tisti zares močni, ki pustošijo vse pred seboj, se zgodijo le na vsakih 10 ali 20 let.

Če ni vlage že v zraku, sejanje oblakov ne deluje

Uporabnike spleta so še posebej razburjale aprilske poplave v Dubaju in nekaterih drugih Združenih arabskih emiratih. Razlog: Dubaj veliko denarja vlaga v program sejanja oblakov, s pomočjo katerega si želijo v tej bogati, a sušni državi ustvariti nekaj več padavin. A težava nastane, ker nekateri spletni uporabniki, ki verjamejo v čudežno spreminjanje vremena, kljub jasnim pojasnilom meteorologov ne razumejo, kako zelo omejena in nezanesljiva je v resnici tehnologija, ki ji pravimo sejanje oblakov.

Sejanje oblakov.

Sejanje oblakov.

Sobotainfo/Bobo

Da bi bilo sejanje oblakov uspešno, morajo namreč biti že vzpostavljeni ustrezni pogoji, ki omogočajo nastanek padavin. To pomeni, da mora vlaga biti že prisotna v oblaku, izvajalci sejanja oblakov, pa nato skušajo z iztreljevanjem kristalov srebrovega jodida v oblake kapljice obtežiti in povzročiti, da bi padle na zemljo v obliki krajevnih padavin. S tem si želijo predvsem na sušnih območjih povečati izdatnost padavin, kar pa je drago, omejeno na majhna območja in predvsem nezanesljivo. Če ni oblačnosti in vlage, ki bi bila v zraku že prisotna, sejanje oblakov preprosto ne deluje.

Tudi v Sloveniji vzpostavljena "obramba proti toči"

S sejanjem oblakov je sicer mogoče doseči tudi druge spremembe, na primer, da se za kratek čas razkadi megla. "Z vnašanjem drobnih delcev srebrovega jodida lahko dosežemo, da se iz majhnih oblačnih kapljic tvorijo večji padavinski elementi, ki nato zaradi svoje teže padejo na tla in posledično pride do kratkotrajne razjasnitve," so za Metropolitan pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso) in dodali, da je takšen vpliv kratkotrajen, saj ob nespremenjenih sinoptičnih pogojih megla ali nizka oblačnost kmalu ponovno nastane.

Sobotainfo/Bobo

Ponekod po Evropi, tudi v Sloveniji, tehnologijo sejanja oblakov uporabljajo za obrambo proti toči. Vnašanje srebrovega jodida v nevihtne oblake naj bi namreč preprečilo njen nastanek, saj naj bi dodatna kondenzacijska jedra formirala večje število padavinskih elementov, ki pa naj bi bili posledično manjših dimenzij. "Žal uspešnost tega početja v praksi nikoli ni bila potrjena na statistično zanesljivem vzorcu, zato operativnega izvajanja obrambe pred točo Svetovna Meteorološka Organizacija (WMO) ne priporoča," so poudarili pri Arsu.

Skrb zaradi vpliva na sosednja območja in kraje dežja

Pri nas je "letalska obramba pred točo" že od 80. let prejšnjega stoletja vzpostavljena na območju Maribora, kljub temu, da Arso takšnega početja ne priporoča. Eden od razlogov, zakaj tega ne priporočajo, je dejstvo, da lahko posipanje bistveno vpliva na sosednja območja. Zaradi posipanja lahko na primer kje izostanejo nujno potrebne padavine, ki so zaradi posipanja srebrovega jodida padle drugje, kot bi padle sicer, ali pa posipanje povzroči škodo zaradi neurja, ki ga sicer na nekem območju ne bi bilo.

Profimedia

Vode se s sejanjem oblakov ne da neposredno ustvariti, ampak gre predvsem za njeno premikanje in poskuse vplivanja na to, kje bo padla na zemljo. Tehnologijo bi bilo tako mogoče tudi zlorabiti za krajo dežja.  Domnevno krajo dežja s pomočjo sejanja oblakov so na primer sosednje države, ki so odvisne od monsunskega deževja, že očitale Kitajski, ki se s to metodo bori proti suši na jugu države. Takšno početje bi torej lahko zaradi možnosti kraje padavin prihodnosti sprožilo tudi konflikte. Mnogi strokovnonjaki zato opozarjajo, da bi bilo potrebno to področje mednarodno regulirati.

Novo na Metroplay: Pri pop petju lahko gre več 'narobe' kot pa pri zboru | Ana Praznik in Urška Bernik