To so nagrajene pozitivne misli, ki so nam polepšale dan 👇

»Kava Barcaffe me spremlja že od malih nog. Najprej mi je vsako jutro omamno dišala iz skodelice, ki si jo je pripravila mama. Občasno smo se tudi zaradi nižje cene posluževali nakupa kave v sosednji Avstriji, imenovala se je Alvorada. Vendar vonj kave ni niti blizu čarobnemu vonju, ko se skuha Barcaffe. Zdaj nam kava polepša druženja s prijatelji, najlepše jo je popiti na sončni terasi v izbrani družbi. Verjetno nisem edina, ki si želim, da nas ta čarobni napotek spremlja še mnogo prihodnjih let.« Darja

»Nasi popoldanski trenutki s kavico v krogu družine so nekaj, kar je predvsem zame neprecenljivo. Po delovniku, šoli ali zgolj vsakodnevnih opravkih si vsak dan po kosilu privoščimo pol ure za nas, da delimo svoje zgodbe in doživetja tistega dne. Ta čas ob kavi je nas čas, ko smo v celem dnevu hitenja in opravkov končno skupaj kot družina. Kava je tisto, kar nas združuje in tako vsak dan naredi poseben, naše vezi pa močnejše.« Emanuela                                                                                                           

»Če se vam ne izpolnijo sanje, ne obupajte.
Spijte skodelico odlične Barcaffe in spet se vrnite vanje.
Potem je dan lepši in svetlejši ...« Ana

»Moja zgodba je z ljubezenskega področja. Pred dvema letoma sva se s prijateljico odpravile na dvodnevni oddih v Portorož. Na ta oddih sva odšli popolnoma sproščeni, brez pričakovanj in z enim samim namenom – uživati. Popoldne se je prijateljica odpravila na plavanje, sama pa sem poležavala na plaži in opazovala morje in ljudi. V nekem trenutku sem se obrnila in se spogledala s simpatičnim fantom in se mu nasmehnila. Nasmeh mi je vrnil ter se napotil proti meni. Po prijetnem pogovoru sem mu dala telefonsko številko in takrat se je najina ljubezenska zgodba začela in traja še danes.« Karin

»Živijo, si za eno na kavo? se je zaslišalo iz slušalke. "Ja, seveda, samo reci kdaj! "Kar takoj, sem že pristavila". Le še v shrambo sem skočila po nekaj piškotkov, h kavi pač paše nekaj sladkega, in že hitela k prijateljici. Prišla sem ravno prav, kavica je namreč že omamno dišala. In sva kofetkali, se sladkali in čvekali, da kar nisva mogli nehati. Dopoldne je minilo kot bi trenil, čas je bil za pripravo kosila, zato sva se poslovili. Ampak bova ponovili.« Helena