Znanstvene raziskave kažejo, da se je povprečna telesna temperatura ljudi v zadnjih 150 letih znižala, strokovnjaki pa imajo več zanimivih razlag, zakaj se je to zgodilo.
Če bi vas nekdo vprašal, kolikšna je normalna telesna temperatura zdravega človeka, bi najverjetneje brez pomisleka odgovorili, da je to 37 stopinj Celzija. To številko poznamo že iz otroštva in je desetletja veljala za nekakšno zlato pravilo v medicini. Toda novejše znanstvene raziskave kažejo, da je resničnost nekoliko drugačna, poroča BBC Future.
Povprečna telesna temperatura odraslih je danes namreč nižja, kot je bila pred stoletjem in pol. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bila bližje 36,4 stopinje Celzija, kar odpira zanimivo vprašanje: ali se je človeško telo skozi generacije dejansko spremenilo?
Od kod sploh izvira številka 37?
Zamisel, da je normalna telesna temperatura 37 stopinj Celzija, sega v 19. stoletje. Nemški zdravnik Carl Wunderlich je v šestdesetih letih 19. stoletja opravil obsežno raziskavo, v kateri je zbral več kot milijon meritev telesne temperature približno 25.000 bolnikov.
Na podlagi podatkov je ugotovil, da povprečna telesna temperatura znaša približno 37 stopinj Celzija. Njegova ugotovitev je postala splošno sprejeto medicinsko merilo, ki se je ohranilo vse do danes. Toda raziskovalci so v zadnjih desetletjih začeli opažati, da sodobne meritve pogosto kažejo nekoliko nižje vrednosti.
Znanstveniki ameriške univerze Stanford so analizirali podatke skoraj 190.000 ljudi, zbrane med letoma 1862 in 2017. Ugotovili so, da se je povprečna telesna temperatura ameriških moških v primerjavi z 19. stoletjem znižala za približno 0,59 stopinje Celzija. Zdravnica in raziskovalka Julie Parsonnet s Stanforda pojasnjuje, da bi bila današnja povprečna vrednost pri odraslih lahko bližje 36,39 stopinje Celzija.
Zakaj so bili naši predniki toplejši?
Ena najverjetnejših razlag se skriva v boljšem zdravstvenem stanju sodobnega prebivalstva. V 19. stoletju so bile nalezljive bolezni precej pogostejše kot danes. Tuberkuloza, griža, revmatična vročica in številne druge okužbe so predstavljale vsakodnevno nevarnost za zdravje.
Človeški imunski sistem je bil zato pogosto bolj obremenjen, saj se je moral nenehno boriti proti različnim povzročiteljem bolezni. Takšna obrambna dejavnost zahteva energijo in lahko povečuje telesno temperaturo. Danes imamo zaradi cepljenja, boljše higiene, antibiotikov in naprednejše zdravstvene oskrbe bistveno manj kroničnih okužb in vnetnih procesov, ki so bili nekoč zelo razširjeni. Znanstveniki domnevajo, da je prav zmanjšanje dolgotrajnih vnetij eden pomembnejših razlogov za postopno zniževanje povprečne telesne temperature.
Pomembno vlogo imata tudi ogrevanje in klimatizacija
Zanimiva razlaga je povezana tudi z načinom življenja.
Naši predniki so bili precej bolj izpostavljeni temperaturnim spremembam. Pozimi so živeli v hladnejših prostorih, poleti pa so se morali prilagajati visokim temperaturam brez sodobnih klimatskih naprav. Danes večino časa preživimo v prostorih, kjer je temperatura razmeroma stalna in prijetna. Pozimi nas greje centralno ogrevanje, poleti pa prostore hladimo s klimatskimi napravami. Zaradi tega telesu ni treba porabljati toliko energije za vzdrževanje primerne notranje temperature. Raziskovalci menijo, da bi lahko tudi takšne življenjske razmere prispevale k spremembam v presnovi in posledično k nekoliko nižji povprečni telesni temperaturi.
Podobno spremembo so opazili tudi v amazonskem pragozdu
Da ne gre zgolj za pojav v razvitih zahodnih državah, nakazujejo raziskave med pripadniki ljudstva Tsimane, ki živijo v bolivijskem delu Amazonije. Znanstveniki so ugotovili, da se je njihova povprečna telesna temperatura od začetka tega stoletja do leta 2018 znižala s približno 37 na 36,5 stopinje Celzija. To je zanimivo predvsem zato, ker živijo v precej drugačnih razmerah kot prebivalci industrializiranih držav. Ugotovitve kažejo, da na telesno temperaturo verjetno vpliva več dejavnikov hkrati, ne le sodobno ogrevanje ali klimatizacija.
So bili stari termometri manj natančni?
Obstaja tudi drugačna razlaga. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da meritev iz 19. stoletja ni mogoče neposredno primerjati z današnjimi. Raziskovalec Philip Mackowiak z univerze Maryland je pregledal enega od termometrov, kakršne je uporabljal Wunderlich, in ugotovil, da je kazal približno dve stopinji višje vrednosti od sodobnih merilnih naprav.
Pomembna razlika je tudi v načinu merjenja. Wunderlich je temperaturo meril predvsem pod pazduho, medtem ko se danes uporabljajo različne metode, med drugim merjenje v ustih, ušesu in na čelu. Kljub temu raziskovalci s Stanforda poudarjajo, da zgolj razlike med termometri ne morejo pojasniti vseh opaženih sprememb. Njihove analize namreč kažejo, da se je povprečna telesna temperatura zniževala tudi znotraj posameznih zgodovinskih obdobij.
Preberite še:
- Ste vedeli, da niso vsi deli našega telesa enako topli? Eden še posebej izstopa
- Analiza temperaturnih trendov v zadnjih 2000 letih: "Klimatske spremembe je povzročil človek!"
- Kakšna temperatura je previsoka za človeka? Znanstveniki so odkrili kritično mejo
Ali je 37 stopinj še vedno normalna telesna temperatura?
Čeprav novejše raziskave kažejo nižje povprečje, to še ne pomeni, da je telesna temperatura 37 stopinj Celzija nenormalna ali da že opozarja na bolezen. Normalna telesna temperatura se razlikuje od človeka do človeka, nanjo pa vplivajo številni dejavniki, med drugim starost, spol, telesna dejavnost, čas dneva in mesto merjenja.
Pri starejših ljudeh je telesna temperatura pogosto nekoliko nižja, pri ženskah pa je lahko zaradi hormonskih sprememb nekoliko višja. Prav tako je temperatura običajno najnižja zgodaj zjutraj in najvišja pozno popoldne. Zato strokovnjaki poudarjajo, da številke 37 ne bi smeli razumeti kot stroge meje med normalnim in nenormalnim stanjem.
Biološki antropolog Adrian Jaeggi opozarja, da med temperaturo 36,99 in 37,01 stopinje Celzija ni nobene bistvene fiziološke razlike. Pomembneje je poznati svojo običajno telesno temperaturo in biti pozoren na morebitne spremembe, predvsem če jih spremljajo drugi simptomi.
Izrazito nizka telesna temperatura, zlasti pod 35 stopinj Celzija, ali zelo visoka temperatura okoli 40 stopinj oziroma več lahko opozarjata na resnejše zdravstveno stanje in zahtevata hitro zdravstveno presojo. Raziskave tako ne pomenijo, da je treba številko 37 povsem pozabiti. Kažejo pa, da je človeško telo precej bolj prilagodljivo, kot smo nekoč domnevali, in da se lahko njegove povprečne fiziološke značilnosti spreminjajo tudi skozi generacije.
