Jutranja kava ne vpliva le na budnost – v prebavilih lahko sproži vrsto procesov, zaradi katerih nekateri hitro začutijo potrebo po obisku stranišča, drugim pa povzroči neprijetne težave.
Kava je za številne ljudi nepogrešljiv del jutranje rutine, njen vpliv pa se ne konča pri večji budnosti in zbranosti. Precej hitro se lahko odzove tudi prebavni sistem. Nekateri že kmalu po prvi skodelici začutijo potrebo po odvajanju, medtem ko se drugi spopadajo z zgago, napihnjenostjo ali mehkejšim blatom. Kot piše EatingWell, lahko zmerno uživanje kave na prebavo vpliva na več načinov.
Zakaj nas po kavi pogosto požene na stranišče?
Eden najbolj znanih učinkov kave je spodbujanje gibanja črevesja. Gastroenterologinja dr. Anju M. Malieckal pojasnjuje, da lahko kava pospeši njegovo delovanje, dr. Linda Nguyen pa opozarja, da tega učinka ne povzroča zgolj kofein. Tudi brezkofeinska kava namreč lahko spodbudi krčenje prebavil in s tem premikanje njihove vsebine. Kofein lahko ta učinek še okrepi. Prav zato lahko skodelica kave nekaterim ljudem pomaga pri zaprtju, medtem ko lahko pri tistih, ki so nagnjeni k driski, povzroči pogostejše odvajanje ali mehkejše blato.
Vpliva lahko tudi na črevesni mikrobiom
Kava vsebuje polifenole, rastlinske spojine, ki lahko vplivajo na mikroorganizme v črevesju. Dietetičarka Sarah Glinski pojasnjuje, da raziskave uživanje kave povezujejo s spremembami v sestavi črevesnega mikrobioma, vključno z večjo zastopanostjo nekaterih bakterij, ki jih povezujemo z zdravim črevesjem. Nekatere raziskave nakazujejo tudi povezavo med zmernim uživanjem kave in večjo raznolikostjo črevesnega mikrobioma. Vendar to ne pomeni, da je več kave nujno bolje.
Po zaužitju kave se lahko poveča tudi izločanje gastrina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju želodčne kisline in gibljivosti prebavil. Kava lahko vpliva tudi na izločanje žolča ter delovanje prebavnih encimov. Vsi ti procesi sodelujejo pri razgradnji hrane in absorpciji hranil. To je še eden od razlogov, zakaj lahko po kavi precej hitro občutimo, da se je prebava »prebudila«.
Pri nekaterih ljudeh je učinek ravno nasproten od prijetnega. Kava lahko povzroči ali poslabša zgago, občutek nelagodja v želodcu, napihnjenost in mehkejše blato. Bolj občutljivi so lahko ljudje z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB), sindromom razdražljivega črevesja (IBS) ali funkcionalno dispepsijo. Vendar odziv ni pri vseh enak, zato kave ni treba samodejno črtati z jedilnika, če po njej nimate težav. Če vam povzroča neprijetne simptome, lahko najprej poskusite zmanjšati količino ali spremeniti čas pitja.
Če vas po kavi napenja ali morate hitro na stranišče, velja pomisliti tudi na to, kaj ji dodajate. Mleko lahko denimo povzroči prebavne težave ljudem, ki slabše prebavljajo laktozo, nekatera sladila pa lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo napihnjenost, vetrove ali drisko. Preden se kavi povsem odpoveste, zato poskusite ugotoviti, ali težave povzroča kava sama ali morda mleko, smetana, sladilo oziroma kakšen drug dodatek.
Preberite še:
- Prebavne težave po kavi? Nič več! Dodajte žličko te sestavine (in nevšečnostim pomahajte v slovo)
- Se na stranišče odpravite šele po popiti kavi? To lahko veliko pove o vašem zdravju
- Številni najraje spijejo kavo na ta način, a strokovnjaki opozarjajo: tega nikar ne počnite!
Koliko kave je dovolj?
Skodelica črne kave s približno 240 mililitri običajno vsebuje okoli 90 miligramov kofeina, vendar je dejanska količina močno odvisna od vrste kave in načina priprave. Na prebavo pa ne vpliva samo kofein. Kava vsebuje številne bioaktivne snovi, med njimi polifenole, kot je klorogenska kislina.
Za človeka, ki kavo dobro prenaša, je lahko nekaj skodelic na dan povsem združljivih z zdravo prehrano. Pri prebavi pa je najboljši pokazatelj pogosto odziv lastnega telesa: če po kavi redno občutite zgago, bolečine, izrazito napihnjenost ali dobite drisko, zmanjšajte količino in opazujte, ali se stanje izboljša.
