Imate radi popoldanski počitek? Vpliv na možgane vas bo presenetil

Veliko kultur vključuje popoldanski počitek v vsakodnevno rutino. Španci so znani po siesti, nekateri Japonci zaprejo oči med odmorom za malico, tehnološki velikani, kot so Google, Samsung in Facebook, pa imajo v pisarnah ležišča za dremanje. Kratek popoldanski počitek postaja svetovno vse bolj popularen. Kako pa to vpliva na naše počutje?

Raziskave univerze UCL v Londonu iz leta 2023 kažejo, da so redni kratki počitki zdravi za naše možgane, saj jih pomagajo ohranjati v večji velikosti dlje časa. Znanstveniki so analizirali podatke, pridobljene od 35 tisoč ljudi, in ugotovili, da so možgani tistih, ki si privoščijo popoldanski spanec nekajkrat na teden, večji za več kot 15 kubičnih centimetrov od tistih, ki počitka ne dobijo.

To pomeni, da se njihovi možgani starajo za od tri do šest let počasneje. Možgani se z leti naravno krčijo, manjši volumen pa povezujejo s številnimi boleznimi. Če z dremežem ohranjamo večje možgane, je tudi manj možnosti za razvoj bolezni. 

Ljudje z manjšim možganskim volumnom imajo lahko večje ravni stresnega hormona kortizola, veliko jih trpi za kardiovaskularnimi boleznimi. Krčenje možganov povezujejo tudi z Alzheimerjevo boleznijo in vaskularno demenco, zato je vse, kar lahko storimo, da to preprečimo, dobro za naše zdravje. 

Ključno pri popoldanskem počitku pa je dolžina dremeža. Strokovnjaki priporočajo, da se ga poslužimo v sredini popoldneva in naj ne traja več kot 20 minut. Najbolj primeren čas je med 14. in 16. uro, ker se nam takrat zniža telesna temperatura zaradi upočasnitve cirkadianega ritma. Če si počitek privoščimo prepozno, že proti večeru, imamo lahko težave s spanjem ponoči.

Dremež, ki traja več kot 20 minut, pa nas lahko utrudi in vzbudi občutek zmedenosti, kar ni produktivno, saj bomo v takšnem stanju težje nadaljevali dan.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord