Ko se na oknih začnejo nabirati kapljice, v kotih pa se pojavijo prvi temni madeži, lahko že majhna sprememba vsakodnevnih navad ustvari presenetljivo veliko razliko.
Zarošena okna, vlažni koti in temni madeži na stenah so težave, ki se v številnih stanovanjih pojavijo takoj, ko se zunanje temperature spustijo. Več vlage v prostoru pomeni tudi ugodnejše razmere za razvoj plesni, ki je lahko precej trdovratna. Marsikdo težavo poskuša rešiti z razvlaževalnikom, različnimi sredstvi proti plesni ali močnejšim ogrevanjem. Toda če ne odpravimo vzroka, se lahko vlaga vedno znova vrača. Zanimiv je pristop, ki ga uporabljajo v severnejših delih Evrope. Na Finskemveliko pozornosti namenjajo predvsem pravilnemu prezračevanju, uravnavanju temperature in zmanjševanju nastajanja vodne pare v stanovanju.
Zakaj sploh nastaneta vlaga in plesen?
V ozadju je preprost fizikalni pojav. Topel zrak v stanovanju lahko vsebuje precej vodne pare. Ko pride v stik s hladnejšo površino, denimo okenskim steklom ali hladno zunanjo steno, se ohladi in del vodne pare kondenzira. Na površini se zato pojavijo drobne kapljice vode. Če se to dogaja pogosto in se površine ne posušijo dovolj hitro, dobimo razmere, v katerih se lahko začne razvijati plesen.
Količino vlage v stanovanju dodatno povečujemo sami. Kuhanje, prhanje, pomivanje posode in predvsem sušenje mokrega perila v zaprtih prostorih lahko v zrak sprostijo precej vodne pare. Težavo lahko poudarijo tudi sodobna, dobro zatesnjena okna. Ta zmanjšujejo toplotne izgube, vendar obenem močno omejijo nenadzorovano izmenjavo zraka. Če stanovanja ne prezračujemo dovolj, vlaga ostane ujeta v notranjosti.
Tu nastopi navada, ki je v hladnejših evropskih državah dobro poznana: kratko in intenzivno prezračevanje. Namesto da bi bilo okno pozimi dolgo časa odprto »na kip«, se okna za nekaj minut odprejo na stežaj. Še učinkoviteje je, če lahko hkrati odpremo okna oziroma vrata na različnih straneh stanovanja in ustvarimo prepih. Tako se zrak v prostoru zelo hitro zamenja. Postopek običajno traja le nekaj minut, nato se okna znova zaprejo. Ideja je preprosta: topel in z vlago nasičen notranji zrak hitro zamenjamo s hladnejšim zunanjim zrakom. Ko se svež zrak v prostoru segreje, se njegova relativna vlažnost zniža.
Zakaj ni dobro imeti okna več ur odprtega na kip?
Razlika je predvsem v tem, kaj se med prezračevanjem zgodi s stanovanjem. Če okna za kratek čas odpremo na stežaj, se hitro zamenja predvsem zrak. Stene, tla in pohištvo se v nekaj minutah praviloma ne utegnejo občutneje ohladiti. Po zaprtju oken se zato svež zrak razmeroma hitro ponovno segreje. Pri dolgotrajnem zračenju z oknom na kip pa se lahko postopoma ohladijo tudi površine okoli okna in drugi deli prostora. Hladnejše površine pomenijo več možnosti za kondenzacijo, ko ponovno pridejo v stik s toplim in vlažnim zrakom. ato je lahko pozimi več kratkih in intenzivnih prezračevanj primernejših od enega dolgega.
Prezračevanje pa je le del rešitve. Pomembno vlogo ima tudi način ogrevanja. Pogosta navada je, da pred odhodom od doma ogrevanje popolnoma izklopimo, po vrnitvi pa ga močno povečamo. Če se stanovanje in predvsem zunanje stene medtem močno ohladijo, lahko to poveča možnost kondenzacije. Bolj smiselno je preprečevati velika temperaturna nihanja. Ko nas ni doma, lahko temperaturo nekoliko znižamo, vendar praviloma ni treba pustiti, da se prostor popolnoma ohladi. Čim hladnejša je površina stene glede na temperaturo in vlažnost zraka, tem večja je možnost, da bo na njej začela kondenzirati voda.
Na količino vlage v stanovanju močno vplivajo vsakodnevne navade. Med kuhanjem uporabljajte kuhinjsko napo oziroma ustrezno prezračevanje, še posebej kadar kuhate veliko vode. Pri prhanju naj bodo vrata kopalnice zaprta, da se para ne razširi po celotnem stanovanju. Po prhanju kopalnico čim prej prezračite oziroma vključite učinkovito mehansko prezračevanje.
Pozornost namenite tudi mokremu perilu. Sušenje velike količine oblačil v dnevni sobi ali neposredno na radiatorjih lahko občutno poveča vlažnost zraka. Če druge možnosti nimate, prostor med sušenjem ustrezno prezračujte.
Ni čarobnega trika, pomembna je rutina
Finski oziroma širše severnoevropski pristop tako ni skrivnostna metoda, ki bi plesen odstranila v petih minutah. Bistvo je predvsem preprečevanje razmer, v katerih se plesen sploh lahko razvije. Kratko in intenzivno prezračevanje, čim bolj stabilna temperatura ter zmanjševanje količine vodne pare v prostoru lahko skupaj pomembno zmanjšajo težave s kondenzacijo.
Preberite še:
- Kako preprosto odpraviti kondenzacijo na oknih? S tem trikom boste rešili težavo
- Zdravniki svarijo pred pretečo nevarnostjo v stanovanjih: ta številka na termostatu lahko reši vašo družino
Če se je plesen že močno razširila ali se kljub rednemu prezračevanju nenehno vrača, pa težava morda ni samo v življenjskih navadah. Vzrok so lahko zamakanje, toplotni mostovi, poškodovana hidroizolacija ali druge gradbene pomanjkljivosti, ki jih zgolj z odpiranjem oken ne bo mogoče odpraviti. Pri običajni vlagi pa lahko nekaj minut pravilnega prezračevanja večkrat na dan naredi precej več, kot bi pričakovali – in prav v tej preprostosti se skriva bistvo pristopa, ki ga uporabljajo tudi Finci.
