"Izbirajte, s katero vrsto cepiva se želite cepiti, na voljo pa je le kitajsko!"

Po Evropi vlada panika!

27. 1. 2021, 14:47 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            "Izbirajte, s katero vrsto cepiva se želite cepiti, na voljo pa je le kitajsko!" (foto: profimedia) profimedia

Medtem ko je v Srbijo prispel milijon doz kitajskih cepiv, ki trenutno še niso odobrena, že postaja jasno, da bo to tam postal favorit med cepivi. Medtem na Hrvaškem vlada panika: "Prinesli so nas naokoli! Verjeli smo korporaciji, zdaj pa nimamo druge doze, s katero bi cepili že cepljene!"

Medtem ko dobava (že obljubljenih doz) odobrenih cepiv zamuja, druga pa čakajo na odobritev nacionalnih in mednarodnih regulatorjev, po Evropi vlada panika.

Srbi soočeni z izbiro, ki to ni!

Seveda je bolje, če cepiva so na voljo, kot če cepiv sploh ni. Hkrati pa zna biti to, da jih imamo na voljo več, tudi travmatično.

Za razliko od držav, ki so še vedno brez cepiv, se v Srbiji bahajo s pogodbami različnih proizvajalcev cepiv. Med drugim naj bi bila na voljo cepiva Pfizerja, pa ruskega Sputnika in kitajskega Sinofarma. Še posebno teh zadnjih, torej kitajskih, premorejo milijon doz.

Ker je srbska vlada medtem državljane pozvala, naj se ob prijavi za cepljenje zjasnijo tudi, s katerim cepivom bi se želeli cepiti - torej: za ameriškim, ruskim ali kitajskim, najavljata pa se še eno ameriško, t.j. cepivo Moderne, in britansko od AstraZeneca, je njihova zadrega v luči dejstva, da je v državo konkretno prispelo zgolj kitajsko, precejšnja.

Zdaj naenkrat ni več pomembno, da bi se državljani morali prijaviti na cepljenje. Dovolj je, da pridejo na cepilno točko, pa bodo tam cepljeni s kitajskim cepivom. Tisti, ki to hoče, seveda. In številni so to že storili. Odrekli so se možnosti svoje predhodne izbire vrste cepiva, saj si želijo zgolj to, da se že enkrat konča epidemija.

Kitajsko cepivo je prav zato, ker je edino dostopno, medtem že postalo favorit med cepivi, srbska javnost pa je bila dodobra 'zbombardirana' z informacijami o cepivih. V obče naj bi skratka veljalo, da so vsa cepiva dobra.

Ko gre za kitajski Sinofarm, pravijo, da je to cepivo, ki je narejeno po starih in že znanih metodah ter da zato ne gre pričakovati težav s stranskimi učinki. Res pa je, da se še vedno čaka na bolj jasne podatke o njegovi učinkovitosti. Zaenkrat se ve, da je kitajsko cepivo manj učinkovito kot Pfizerjevo in Modernino, pa vendar morda za odtenek bolj učinkovito od cepiva AstraZenece, ki je tako kot rusko vektorsko.

Ko beseda nanese na 'način delovanja cepiv', bi jih v priljudnejšem jeziku lahko primerjali kar s televizijo. Vsaka ima namreč tako sliko kot ton:

"Ker je kitajsko cepivo narejeno po stari metodi, bi ga lahko primerjali s črno-belim televizijskim sprejemnikom. V primerjavi z njim bi bilo rusko cepivo Sputnik V potem televizijski sprejemnik v barvi. To je še vedno tista škatlata naprava. Pfizer in Moderna pa bi bila po poti teh primerjav že ultra tanka 'smart' televizijska sprejemnika, torej po tehnologiji, ki je še niso imeli čas do konca raziskati." - Nenad Kulačin za Al Jazeera

In zdaj naj se običajni državljan odloči, s katerim cepivom naj se cepi, pri čemer mu je trenutno dostopno zgolj eno: t.j. kitajski Sinofarm.

Medtem na Hrvaškem vlada panika

Medtem je panika zavladala tudi na Hrvaškem.

"Ker nismo računali na izpad v dostavi cepiv, zdaj nimamo na zalogi cepiv, da bi v drugo cepili že cepljene," zaskrbljeno poročajo s hrvaškega zavoda za javno zdravstvo.

Zagati je seveda 'kriva' zakasnitev dostav Pfizerjevega cepiva na ravni celotne Evrope, še pišejo na net.hr.

O tem je v zadnjih nekaj dneh javno spregovoril tudi vodja zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak:

"Znašli smo se v situaciji, ko moramo povsem spremeniti naš načrt cepljenja. Pfizerjevo cepivo zdaj hranimo izključno za drugo dozo in čakamo na februar, ko naj bi dobili spet večje količine cepiv. Tudi Moderna nam je obljubila za prvi teden februarja določeno količino cepiv, mi pa lahko samo upamo, da bodo izpolnili svojo obljubo."

Težave z zakasnitvijo novih doz cepiv se medtem poznajo tudi na terenu.

Hrvaškim medijem se javlja vse več občanov, ki jih skrbi, ker njihovi svojci naenkrat ne morejo več priti do obljubljenih doz cepiva. "Potem ko je bila mama cepljena s prvo dozo cepiv pred tedni, so ji cepljenje v drugo zdaj že dvakrat prestavili z razlago, da cepiv ni," je zgolj eno od pričevanj občanov, ki so bili pripravljeni govoriti z mediji.

In tako ni zgolj po celi Hrvaški, temveč tudi širom Evropske unije.

"Po prejemu druge enote cepiva bo imunost na covid dobra tudi, če bo na cepljenje v drugo potrebno čakati nekoliko dlje. Edini problem čakanja je v tem, da oseba, ki je že bila cepljena s prvo dozo, v vmesnem času ni dovolj zaščitena," pojasnjujejo zaskrbljenim državljanom iz hrvaškega zavoda za javno zdravje.

In kdaj bo spet na voljo dovolj Pfizerjevega cepiva.

"Tekom februarja," so bili še kratki, a jasni iz hrvaškega zavoda, medtem ko se v nekaterih medijih še naprej sprašujejo, ali ni Hrvaška kot suverena država, a hkrati tudi članica Evropske unije, v okviru katere je po skupnih pravilih naročala cepivo, izpadla naivna, ko je verjela, da bodo stvari tekle tako, kot so bile pred tem napisane 'na papirju'.

So torej države v tem primeru res izpadle naivne?

Pascal Soriot, šef AstraZeneca, se ne strinja!

Šokiranost zaradi neljubih presenečenj zaradi začasno zmanjšane produkcije (in omejene dostave) se glede na to, da je stroka o tem precej poglobljeno razglabljala, ko cepiv sploh še ni bilo na vidiku, vendarle zdijo pretirana.

O vsem, s čimer se ta hip glede cepiv soočata Evropa in svet, so pred dobrega pol leta številni že opozarjali:

"To je največji logistični izziv, s katerim se je svet imel možnost soočiti doslej," je že sredi junija 2020 govoril Toby Peters, strokovnjak za inženiring in tehnologijo na univerzi v Birminghamu v Veliki Britaniji.

Prav te dni pa je splet obkrožil ekskluzivni intervju za La Repubblica s Pascalom Soriotom, šefom AstraZeneca, na katerega cepivo so zaradi cenovne ugodnosti, manj problematičnega shranjevanja in tudi siceršnje dostopnosti računali številni.

O tem, kaj natančno je problem z aktualnimi zaostanki z dobavo AstraZenece cepiv, je Pascal Soriot med drugim povedal naslednje:

"Mislim, da sem bil na to vprašanje že večkrat jasen. Seveda smo razočarani. Radi bi proizvedli več. Verjamem, da bomo Evropi v februarju lahko dostavili vsaj toliko, kot so ji doslej mesečno dostavili drugi. Seveda pa to še zdaleč ni toliko, kot je bilo pričakovano, še posebno, ker je povpraševanje po našem cepivu, ki ni tako zahtevno za uporabo, zares veliko. Naše ekipe delajo dan in noč, da bi odpravile težave, ki jih imamo s produkcijo cepiva. Pri proizvodnji cepiva sta pomembni naslednji dve stopnji. Prva je izdelava cepiva. Temu rečemo substanca zdravila, torej cepiva. Potem, ko je ta stopnja dokončana, se premaknemo v fazo, ko v različnih tovarnah po svetu to cepivo damo v viale. Temu rečemo produkt zdravila. Gre torej za končni izdelek. Za potrebe Evrope teče izdelava cepiv v dveh tovarnah. Ena je na Nizozemskem, druga pa v Belgiji. Produkcija končnih produktov pa se izvrši v Italiji in Nemčiji. Z zornega kota izdelava produktov smo že dosegli polno kapaciteto. Tam ni nobenih težav. Trenutno pa imamo kar nekaj težav pri izdelavi cepiv, torej same substance."

Stvari skratka še zdaleč niso enostavne, v zares izčrpnem intervjuju pa nato direktor AstreZeneca še v detalje razloži, kako poteka proizvodnja cepiv.

Ker so na tem mestu bolj zanimiva pojasnila Pascala Soriota nekaterih govoric, ki so se začele širiti v javnosti, v nadaljevanju nizamo nekaj izvlečkov teh:

  • 1. Z Veliko Britanijo so pogodbo podpisali tri mesece prej kot z EU
"Ne bi rad sodil o poteku teh dogodkov, lahko pa vam povem, da je to dejstvo. Z Veliko Britanijo smo podpisali pogodbo o dobavi cepiv tri mesece pred EU."
  • 2. Cepivo AstraZeneca bo (tako kot je bilo dogovrjeno) neprofitabilno
"Namigovanja o tem, da pod mizo dražje prodajamo cepiva državam, ki so pripravljena plačati več, so neosnovana. Že od začetka se držimo dogovora z Univerzo Oxford, ki pravi, da se bo cepivo AstraZeneca razdeljevalo povsem brez profita. Dogovor o tem obstaja tudi na papirju."
  • 3. Italija je resnično že zagrozila s tožbo zaradi zamud
"Nočem prek prsta soditi. Lahko vam samo povem, kaj piše v pogodbi. In v pogodbi smo zelo jasni. Naša zaveza je bila in ostaja, pri tem to citiram, da 'se bomo potrudili po naših najboljših močeh'. Vsi so zelo čusteni in nervozna ta hip, kar lahko razumem. Ljudje se hočejo cepiti. Tudi jaz bi se rad cepil. In to še danes. Ampak, na koncu dneva, še vedno velja, da je izdelava cepiv komplicirana zadeva. Počasi se bližamo tisti točki, in v dveh do treh mesecih jo bomo dosegli, ko bo dobava cepiv dosegala kvote, ki smo si jih zastavili. Ta hip smo sposobni izdelati 17 milijonov doz na mesec. To sploh ni malo. Žal pa je veliko manj, kot bi si ljudje želeli."
  • 4. Kako resnične so navedbe nemških medijev o zgolj 8 % učinkovitosti cepiva pri starejših?
"Kaj naj rečem? Sanja se mi ne, kako so prišli na takšno številko. Ta številka ne drži. Številni regulatorji različnih držav so cepivo že potrdile za vse starejše od 18 let. Le zakaj bi taisti regulatorji z različnih koncev sveta potrdili cepivo, če bi bila njegova učinkovitost zares tako majhna. Seveda ni tako majhna. Zares veliko zelo pametnih ljudi dela za te regulatorje. Dobiti smo morali dovoljenja regulatorjev v vsaj 10 do 12tih državah, tudi iz Velike Britanije, kjer so pri potrjevanju zelo zelo previdni. Ne vem, kako so prišli do takšne številke ali zakaj si ljudje takšne stvari izmišljajo? Verjetno ima to veliko opraviti z nervozo. Res bi raje videl, da bi ljudje bolj zaupali regulatorjem."
Stvari so komplicirane!

O tem, da stvari niso tako enostavne, zaradi česar gre imeti s proizvajalci tudi nekaj potrpljenja, pa je bil šef AstraZenece še takole jasen:

"Zdaj, ko imamo cepivo, vsi mislijo, da je vse to enostavno. Še aprila lani pa so nam vsi govorili: 'nemogoče je narediti cepivo do konca leta 2020'. Ali pa: 'preveč se vam mudi, prehitri ste!'. In: 'iščete bližnjice!'. Ter: 'to ni mogoče, ne bo vam uspelo!' Zdaj, ko je cepivo tu, pa taisti vpijejo: 'prepočasni ste!'. V času, ko smo se prvič pogovarjali o dostavi, sploh še nismo vedeli, ali v rokah že imamo cepivo ali ne. Nismo vedeli, kakšna bo dostava. Saj veste, za razvoj cepiva je običajno potrebno najmanj pet do šest let. Nam je to uspelo v nekaj mesecih. Zato smo mislili, saj veste, da: v kolikor bomo uspešni pri tem, nam bo uspelo tudi ostalo. Potem pa je nekaterim proizvajalcem uspelo, drugim pa ne. Vedeli smo, da gre za velik iziv. Ampak če ne bi tako priganjali proces, kot smo ga, danes morda tega cepiva sploh ne bi bilo."