Je pridobljena imunost po okrevanju za okužbo nekaj, s čimer gre računati?

The New York Times

27. 3. 2020, 13:23 | Zdravje | Piše: N.Z.
Je pridobljena imunost po okrevanju za okužbo nekaj, s čimer gre računati? (foto: profimedia) profimedia

Vsekakor, trdi medicinska znanost. Ni pa še povsem jasno, kako dolgotrajna je ta pridobljena imunost.

Potem ko so v četrtek, 26. marca, ZDA prehitele Kitajsko in Italijo po številu okužb z novim koronavirusom, skupaj pa smo po koronavirusnem metru v svetu danes zaznali že 537.808 potrjenih okužb (in številka neprestano raste).

In medtem ko število okužb (z izjemo Kitajske) po svetu vztrajno narašča, pa narašča tudi število tistih, ki so koronavirusno okužbo že preboleli. Na tem mestu se seveda kar samo od sebe zastavlja vprašanje: so ti ljudje zdaj postali imuni na morebitne nove okužbe?

Odgovor je: Da, a s pridržkom! Obstaja namreč nebroj neznank, ki jim je znanost šele na sledi!

Včeraj bolni, danes spet v službi?

Ljudje s potrjeno prebolelo okužbo za koronavirusom se vračajo na delovna mesta (med njimi je veliko tako potrebnih zdravnikov in zdravniškega osebja, pa tudi policisti, gasilci, storitveni delavci in vsi drugi, brez katerih samoizolacija večine prebivalstva niti ne bi bila mogoča).

In prav naraščajoča imunost znotraj populacije je nekaj, na kar v želji po končanju pandemije tudi stavijo v stroki. Z vse manj in manj ljudmi, ki bi za koronavirusom lahko zboleli, bi virus izgubil svoj smrtonosni zamah, hkrati pa bi t.i. čredna imunost samo po sebi ščitila pred okužbo najbolj ranljivi del populacije.

Tako pridobljena imunost je hkrati tudi ključ do najdbe prvih učinkovitih zdravil zoper Covid-19. Ko bo znanost uspela detektirati protitelesa v krvi že ozdravljenih (kar bi se moralo zgoditi kmalu), bi prav ta antitelesa lahko uporabili za zdravljenje najbolj kritično obolelih.

V ZDA so tako že ta torek odobrili uporabo krvne plazme že ozdravljenih pacientov, da bi tako pomagali najbolj kritičnim primerom. Le dan kasneje pa je iz New Yorka prišla novica, da že testirajo serum, pridobljen iz krvi ozdravelih za Covid-19.

"Klinična raziskav, o kateri je govora, poteka na vzorcu ljudi, ki so v zares kritičnem stanju, in zaenkrat kaže obetavne rezultate," je povedal guverner Andrew Cuomo.

Kaj je znanega ta hip?

  • V prvi liniji boja z virusom je odziv telesa. Antitelesom, s katerimi se imunski sistem zoperstavi virusu, rečemo imunoglobin M, njega delo pa je zagnati alarm v telesu, ko je to soočeno z nevarnostjo virusov in bakterij.
  • Nekaj dni po infekciji se imunski sistem že odzove z bolj ciljanimi bojevniki. Antitelesa, ki nastajajo v tej drugi fazi, imenujemo imunoglobin G. Njegova posebnost je ta, da je sposoben dotični virus prepoznati in ga nevtralizirati.
  • Ker se proces odzivanja imunskega sistema razlikuje od posameznika do posameznika, smo priča različnim stopnjam obolelosti. Imunski sistem nekaterih ljudi uspe razviti zares učinkovita protitelesa, medtem ko v drugih lahko opazujem le blage odzive.
  • Protitelesa, ki jih imunski sistem razvije v stiku z virusi ošpic ali otroške paralize, nam zagotovijo doživljenjsko imunost. Ta hip pa žal tega še ne moremo reči za novi koronavirus, saj je znano, da npr. imuniteta zoper viruse običajni prehlad traja 'le' tri leta, kar bi morda lahko veljalo tudi za njegovega daljnega sorodnika.
  • Študija na makaki opicah, ki so jih okužili s koronavirusom, kaže, da njihovemu imunskemu sistemu uspe proizvesti ustrezna protitelesa, ki se učinkovito zoperstavijo okužbi, ta pa uspevajo kljubovati tudi potencialnim naslednjim okužbam. Preteklo pa je še premalo časa, da bi z gotovostjo lahko rekli, kako dolgo bodo male opice (ali ljudje, ki so preboleli okužbo) ostale imune.
  • Pri večini ljudi, ki se je pred leti okužila z virusom Sarsa, ki je praktično bratranec novega koronavirusa, so zaznali imunost, ki je trajala od 8 do 10 let.
  • Tisti, ki so ozdravili po okužbi z virusom Mersa, prav tako iz iste ožje družine koronavirusov, pa so bili pred ponovno zbolelostjo zaščiteni 'le' od 1 do 2 leti.
  • Ne glede na to, ali je imunost, na katero si želimo računati, dolgotrajna ali kratkotrajna, pa po mnenju mikrobiologa Floriana Krammerja lahko ob naslednji okužbi računamo najmanj na to, da bo bolezen potekala v bolj mili obliki kot prvič. Tudi če bi telo po ozdravitvi takoj prenehalo proizvajati protitelesa, gre računati na to, da si je imunski sistem posameznika zapomnil minulo izkušnjo in bo zato lahko takoj reaktiviral ustrezen odziv.

Ker vseh odgovorov zaradi povsem novega virusa, s katerim ima človeštvo opravka, ne vemo, znanost seveda intrigirajo tudi številna vprašanja. Ena pomenljivejših je gotovo:

  • Ali so odrasli in otroci, ki so izkusili zgolj mile simptome (ali popolno odsotnost njih) sploh generirali dovolj močan odziv, da bi lahko razvili imunost do trenutka, ko nam bo že na voljo cepivo?

Virolog Marion Koopmans iz Rotterdama je skupaj s svojo ekipo analiziral imunski odziv petnajstih okuženih pacientov in zdravniškega osebja. Za primerjavo so vzeli še krvne vzorce več kot sto ljudi, ki so se v preteklosti okužili s katerim od štirih koronavirusov, ki povzročajo navaden prehlad. Izkazalo se je, da so ljudje, ki imajo v svoji krvi že protitelesa za druge koronaviruse, običajno tisti, ki izkušajo bolj blage oblike tudi ob okužbi z novim koronavirusom.

Test potencialne imunosti v izdelavi

Ta hip se tako Koopmansov tim kot številne druge raziskovalne ekipe po svetu med drugim trudijo razviti teste za protitelesa v krvi, saj so tisti, s katerimi analizirajo imunske odzive ta hip, še nepopolni in ne dovolj zanesljivi.

Tudi na tem področju se skratka pospešeno dela, med drugim tudi na testih, ki bi bili dovolj enostavni, da bi jih ljudje uporabili tudi sami.

"Vseeno nam je, kdo bi ta test izdelal, zanima nas le, da bi bil zares učinkovit," pojasnjuje dr. Krammer. "Najbolje bi bilo, da bi bil takšen, kot ga poznamo pri HIV pacientih, ki postreže z enostavnim odgovorom: DA ali NE! Tako bi takoj vedeli, kdo je že bil izpostavljen virusu in kdo ne!"

Slednje bi bilo namreč izjemnega pomena, saj bi se državljani, ko bi bilo mogoče dokazati, da so na virus že imuni, vrnili nazaj v normalni tok življenja, na svoja delavna mesta in/ali priskočili na pomoč potrebnim.

V Veliki Britaniji so v sredo, torej pred dvemi dnevi, že nakupili na milijone čisto novih testov za ugotavljanje vsebnosti protiteles v krvi in jih razdelili prebivalstvu. Ljudem, pri katerih bi se ugotovila že pridobljena imunost, bi se po navedbah oblasti morda lahko dovolilo tudi vrnitev v normalno življenje. Slednje bi bilo še posebno velikega pomena v primeru zdravstvenih delavcev. Pridobljena imunost bi jim namreč dovoljevala, da se postavijo med okužene paciente in še ne imune kolege.

"Če bi se pandemija zared dolgo vlekla - recimo leto in pol, kot kažejo nekatera predvidevanja -, bi že prekuženi postali eni najbolj dragocenih bojevnikov zoper koronavirusno bolezen," dodaja virologinja Angela Rasmussen iz New Yorka.

V tekmo za kar najbolj učinkovite teste so se že pred meseci zagnali Kitajci, zato od tam prihaja kar nekaj spodbudnih novic.

Ali, kot pravi kitajski vojaški zdravnik, dr. Shangen Zheng: "Zdravljenje s krvno plazmo prekuženih velja za precej 'staromoden' pristop, ki je pred desetletji že reševal življenja ameriških vojakov, ki so se v Koreji okužili z virusom hemoragične mrzlice, in argentinsko prebivalstvo, ki je zbolevalo za podobnim virusom v Juninu." 

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri