Kaj prinaša interventni zakon na področju zdravstva? (Nekateri ukrepi bodo močno spremenili obstoječi sistem)

Vlada je v petek sprejela predlog interventnega zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, za katerega predlaga obravnavo v DZ po nujnem postopku. Predlog med drugim prinaša tehnične rešitve za vpeljavo novega obveznega zdravstvenega prispevka, ob tem pa tudi številne ukrepe, s katerimi želi vlada reševati razmere v zdravstvu.

Tukaj je seznam nekaterih ukrepov, ki jih predvideva predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva.

Ob izrednih razmerah začasne premestitve zdravstvenih delavcev, prepoved dela pri drugih delodajalcih

Ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče (žled, epidemija ...) ali podobnega izrednega dogodka (na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev), ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov.

Med začasnimi ukrepi zakon med drugim predvideva začasno premestitev zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti in sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve zakona o delovnih razmerjih ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev. V času posebnih pogojev bi se morali v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči glede na potrebe vključiti tudi izvajalci nenujnih prevozov pacientov z 20 odstotki svojih zmogljivosti.

Trajanje začasnega ukrepa se sme določiti največ za toliko časa kolikor trajajo posebni pogoji, vendar naenkrat najdlje za tri mesece. Po več javnih kritikah člena je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sicer napovedala, da bodo člen v nadaljnjem zakonodajnem postopku zapisali na novo.

Obvezno dežurstvo za vse zdravnike v javni mreži

V zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva bi se po predlogu morali vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. S predlaganim členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v nujno zdravstveno varstvo, pa enakomernejše obremenitve. Gre za predlog strateškega sveta za zdravstvo, piše v predlogu zakona.

Podaljšanje in prepoved prodaje koncesij

Predlog predvideva podaljšanje ukrepa avtomatičnega podaljšanja koncesij, in sicer za dodatno leto, torej do konca leta 2025. Ukrep je sprva predvidel zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema iz časa prejšnjega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. "Začasno podaljšanje koncesij je nujno za zagotovitev neprekinjene zdravstvene oskrbe. Ukrep bo razbremenil izvajalce (obstoječe koncesionarje) pred skrbjo oziroma negotovostjo glede podaljšanja aktualnih koncesij, ter jih spodbudil k povečevanju obsega izvajanja zdravstvenih storitev in s tem povečevanju dostopnosti do zdravstvenih storitev," piše v zakonu. Predlog zakona omejuje pravni promet s koncesijo, in sicer onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo.

Dodatki za povečan obseg dela zdravstvenih delavcev na primarni ravni

Predlog zakona predvideva mesečne bruto dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve za zaposlene v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev - za zdravnike specialiste do 1000 evrov, za diplomirane medicinske sestre do 500 evrov, za srednje medicinske sestre do 400 evrov, za zdravstvenega administrativnega sodelavca pa do 300 evrov. Na višino dodatka bi med drugim vplivalo število opredeljenih pacientov in obseg tima posamezne ambulante. Ukrep je predviden do konca leta 2024.

Omogočen izredni razpis zdravniških specializacij, lažje zaposlovanje tujih zdravnikov

Zakon bi v letošnjem in prihodnjem letu omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bi seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po predlogu zakona bi tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.

Predvidevajo se ukrepi na področju lažjega zaposlovanja tujih zdravnikov: črtanje letne kvote za število ponudb za delo, skrajšanje prilagoditvenega obdobja, možnost opravljanja le posameznih vsebin strokovnega izpita (in priznanje preostalih vsebin), pa tudi prenos stroškov postopka od kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je dal ponudbo za delo. Do 31. decembra 2025 podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.

Plačevanje izbranih zdravstvenih storitev na podlagi zakona prejšnjega ministra le še do konca leta

Interventni zakon iz časa Bešiča Loredana je omogočil plačilo vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži. Ker ukrep ni prinesel želenih učinkov, je poleti sprejeta novela prinesla plačevanje po realizaciji le za določene zdravstvene storitve. Tudi ta ukrep ne prinaša pričakovanih učinkov zato tokratni predlog interventnega zakona predvideva krajšanje ukrepa plačevanja po realizaciji z 31. decembra 2024 na konec letošnjega leta. Bodo pa po realizaciji po predlogu še naprej plačevali vse opravljene storitve v vrstah zdravstvenih dejavnosti, ki jih bodo določili v splošnem dogovoru za prihodnje leto oziroma v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za prihodnje leto.

Omejitev višine bolniškega nadomestila

Na področju absentizma zakon predlaga več ukrepov. Med njimi je predvideno skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni.
Nekaj sprememb predlog prinaša tudi pri višini osnov za bolniško nadomestilo. Doslej je posameznik denimo prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni prejemal 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove.

Hkrati bi se uvedla zgornja meja višine nadomestila, in sicer v višini 2,5-kratnika povprečne plače. Ta ukrep se nanaša na zelo majhen delež zaposlenih z nadpovprečnimi plačami, je navedeno v predlogu zakona. V lanskem letu je bilo glede na začasne podatke statističnega urada takih 2,3 odstotka vseh zaposlenih, je navedeno v predlogu zakona. Vsi ukrepi na področju absentizma bi po navedbah iz gradiva zdravstveni blagajni prinesli dodatnih 110 milijonov evrov na letni ravni, od tega bi 73 milijonov evrov prinesel ukrep podaljšanja obdobja plačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalca.

Upravni in sistemski nadzori zopet v domeni ministrstva za zdravje

Predlog zakona predvideva spremembo pristojnosti glede upravnih in sistemskih nadzorov v zdravstvu. Upravni nadzor bi po predlogu opravljalo ministrstvo za zdravje, ki bi prav tako imelo možnost odrejanja sistemskega nadzora. Omenjene pristojnosti ima trenutno urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Ministrstvu dostop do podatkov ZZZS

Ministrstvu za zdravje bi predlog zakon omogočil neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zlasti o trendih v povezavi z realizacijo zdravstvenih programov po izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter stroškov na področju absentizma. Ministrstvo pa ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov, poudarjajo na vladi.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol