Zakaj meditirati ni lahko? (In kaj pomenijo spremembe v možganih)

Zdi se, da nam vsak članek, knjiga ali predavanje, ki se sučejo okoli zdravega načina življenja in dobrega počutja, ponuja isto rešitev za naše težave: poleg zdrave prehrane, pitja zadostnih količin vode in redne telesne vadbe se je na sezname začela uvrščati meditacija. Vemo, da je meditacija dobra za nas: dokazano je, da umirja um, izboljšuje depresivna in anksiozna stanja, pomaga pri umirjenosti in izboljšani koncentraciji ter vpliva na številne funkcije našega telesa.

Navodila se slišijo precej enostavna: biti moramo pri miru in vsak dan meditirati približno pet minut, nato pa sčasoma vedno dlje. Ko pa to preizkusimo v praksi ... "Meditacija ni zame," so rekli mnogo kateri možgani. Meditacija v današnjem svetu predvsem ni enostavna stvar. Naš um, zakopan v nenehno delo, šum, hitrost, potrošništvo kapitalističnega sveta, ki sloni na nenehnih motnjah, zabavi in distrakcijah, se pač v petih minutah ne umiri.

Meditacija v našem svetu ni preprosto početje, ker če bi bila, bi jo izvajali vsi. Kaj bi ostalo od naše družbe, če bi ljudje postali mirni, osredotočeni, zazrti vase in duševno zdravi? Ne veliko. Zato meditacijo tako hitro zavrnemo; naučeni smo, da moramo v vsem blesteti, takoj in hitro. Biti moramo "naravni talent". Meditacija ni stvar talenta. Je vaja, s katero utišamo um. In naš um je pobezljan. Po prvih parih minutah postane jasno, da se misli pojavljajo in da nam ne uspe obdržati pozornosti na dihu. Kaj sploh pomeni, da spremljamo svoj dih?

Pri mnogih nato sledi samo-kritika. Zakaj se ne morem osredotočiti na dih, zakaj mi neprestano švigajo misli, zakaj se ne morem umiriti ... ali pa nam postane dolgčas, ne zdržimo, telo začne srbeti tu in tam. Mentalne blokade so močne. In vse to je normalno. Vse to je okej. Vse to se dogaja ogromnemu številu ljudi, ko se srečuje z meditacijo. Aplikacije za meditacijo postopek nekoliko olajšajo, ker nas glas drugega vodi večinoma skozi vizualizacijo, ki naše možgane zaposli. Kaj je torej sploh meditacija?

Obstaja kar nekaj zvrsti meditacije, ki so si v nekaterih sklopih podobne, se pa razlikujejo v načinu izvedbe in namenu. Prakse meditacije so v grobem razdeljene v dve širši kategoriji: 1. osredotočena pozornost in 2. čuječnost. Pri osredotočeni pozornosti vzamemo za predmet fokusa določeno mentalno ali senzorično aktivnost, na primer ponavljajoč zvok, mentalno ustvarjene slike ali telesne občutke, kot je dihanje. Pri čuječnosti pa se urimo v zavedanju sedanjega trenutka na način, da ga ne vrednotimo in nanj ne reagiramo. Ozavestimo svoje doživljanje in mu ne poskušamo ubežati, sprejemamo ga, ne glede na to, kako se počutimo. 

Znanstveniki so prišli do zaključka, da se možgani tistih, ki redno meditirajo, spremenijo, ta sprememba pa je vidna tako med samo meditacijo, kot tudi ko z aktivnostjo prenehajo. Redna praksa dolgotrajno spremeni strukturne povezave v možganih in nam prinese olajšanje na številnih področjih: lajša stres in kronično bolečino, izboljšuje počutje, pozornost in spomin, razmišljanje pa postane bolj jasno. Z meditacijo lahko dobesedno spremenimo svoj um, svoje možgane in svoj IQ, piše Health Harvard. 

Meditacija poskrbi za aktivacijo nevrotransmiterjev: ravni dopamina, seratonina in GABA se zvišajo, kombinacijah pa nas naredi bolj pozitivne, sproščene in zadovoljne, pravijo na Stanfordu. Prav tako lahko spremeni električne impulze, jih upočasni in nas s tem pomiri. 

Naš um, torej um znanstvenikov in raziskovalcev, je učinke meditacije preučil z nešteto raziskavami in nam predstavil vse pozitivne učinke. Da pa se lahko prakse lotimo zares, je potrebno izklopiti um - in vklopiti srce. Bo meditacija še delovala, če jo izvajamo izključno z namenom, ker si želimo biti bolj zdravi? Med prakso se srečamo s samim seboj: na dan lahko pridejo občutki, samogovor, skrita sporočila, ki jih nosi naše nezavedno, in še marsikaj. Sedenje na dolge proge ni udobno, ne fizično in včasih tudi ne psihično. 

Ste pripravljeni biti potrpežljivi sami s seboj, se zazirati v svoje globine, prestajati neudobje in vaditi toliko časa, dokler ne postane meditacija tudi užitek? Z meditacijo se ne spremenijo naši možgani samo z vidika izboljšanega počutja - spremenimo se mi, spremeni se naše zavedanje, kako želimo živeti. In to je najtežji del: smo pripravljeni na drugačno delovanje?