Verjetno je marsikdo to že izkusil, zato je dobro vedeti, kako se izogniti temu neprijetnemu občutku.
Ste že kdaj po obilnem obroku dobili občutek, da vam hrana obleži v želodcu« Napihnjenost, spahovanje, neprijeten pritisk pod rebri ali občutek, kot da imate v želodcu kamen, so težave, s katerimi se občasno sreča veliko ljudi. Vzrok ni nujno bolezen, pogosto pa se skriva v tem, kaj in kako jemo. Nekatera živila namreč prebavni sistem obremenijo bistveno bolj kot druga.
Po mnenju strokovnjakov za občutek teže po jedi običajno ni krivo eno samo živilo, temveč kombinacija več dejavnikov. Največjo obremenitev predstavljajo obroki z veliko maščobami, cvrtje, zelo kalorična hrana in živila z nizko hranilno vrednostjo. Takšna hrana se v želodcu zadržuje dlje časa, zato lahko povzroči občutek prenapolnjenosti, napihnjenost, spahovanje ali nelagodje v zgornjem delu trebuha. Raziskave o funkcionalni dispepsiji – prebavni motnji, pri kateri se pojavljajo občutek hitre sitosti, teže in bolečine v zgornjem delu trebuha brez jasnega organskega vzroka – kažejo, da mastni obroki pogosto še poslabšajo simptome, saj upočasnijo praznjenje želodca.
Katera živila najpogosteje povzročajo občutek teže?
Ni ene same "prepovedane" hrane, a obstaja skupine živil, ki prebavila pogosteje obremenijo. Mednje sodijo zelo mastno meso in suhomesnati izdelki, ocvrta hrana, hitra prehrana, industrijsko pripravljeni obroki, težke smetanove omake, kalorične sladice ter zelo obilni obroki, ki jih zaužijemo prehitro. Nekateri ljudje težje prebavljajo tudi drobovino, polnomastne mlečne izdelke ali jedi, ki vsebujejo veliko maščob, soli in različnih aditivov. Pomembno pa je poudariti, da težav ne povzroči nujno vsak hamburger ali kos pice. Veliko vlogo imajo velikost porcije, hitrost prehranjevanja, čas dneva in posameznikova občutljivost.
Na spletu pogosto krožijo trditve, da hrana ostaja v črevesju in tam "gnije", toda za to ni znanstvenih dokazov. eprijeten občutek po jedi je običajno posledica počasnejšega praznjenja želodca, prenajedanja ali posameznih prehranskih intoleranc, ne pa kopičenja ostankov hrane v prebavilih.
Preberite še:
- Se tudi vam zdi, da se vse pogosteje srečujete s to zdravstveno težavo? Ne gre samo za občutek!
- Čeprav velja za zdravega, ta priljubljen zajtrk povzroča napihnjenost: če opazite to, bodite pozorni
- Ste ves čas utrujeni? Morda (pre)pogosto jeste to priljubljeno hrano
Kaj je prebavilom prijaznejše?
Prebavni sistem praviloma lažje prenaša manj mastne in manj predelane obroke. Kuhana zelenjava, sadje, pusto meso, jajca, fermentirani mlečni izdelki, kaše in riž so pogosto precej lažje prebavljivi kot ocvrta ali zelo mastna hrana. Pomembno vlogo imajo tudi prehranske vlaknine, saj pomagajo ohranjati normalno delovanje črevesja. Študije kažejo, da ustrezen vnos vlaknin izboljšuje prehod hrane skozi prebavila in prispeva k rednejšemu odvajanju. Vendar tudi tukaj velja previdnost. Če vlaknine uvedemo prehitro ali jih zaužijemo preveč naenkrat – zlasti stročnice ali večje količine surove zelenjave – lahko napihnjenost postane še izrazitejša.
Občutek teže po obroku pogosto zamenjujemo z zaprtjem, a gre za dve različni stanji. Težka prebava pomeni občutek prenapolnjenosti, napihnjenost, slabost ali nelagodje po jedi. Zaprtje pa pomeni redko, oteženo ali boleče odvajanje blata. Če se težave pojavijo predvsem po določenih jedeh, je smiselno razmisliti o njihovi sestavi in količini. Če pa prevladuje zaprtje, je treba pozornost nameniti zadostnemu pitju tekočine, redni telesni aktivnosti, ustreznemu vnosu vlaknin ter po potrebi poiskati zdravniški nasvet.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Občasna teža po obilnem kosilu običajno ni razlog za skrb. Če pa se težave pogosto ponavljajo ali se stopnjujejo, je priporočljiv pregled pri zdravniku. Posebej pozorni bodite, če se pojavljajo kronična napihnjenost, ponavljajoče bolečine po jedi, občutek sitosti že po nekaj grižljajih, dolgotrajno zaprtje, slabost, bruhanje, nenamerna izguba telesne teže, kri v blatu ali če simptome vedno sprožijo ista živila. Takšne težave so lahko povezane s funkcionalno dispepsijo, sindromom razdražljivega črevesja (IBS), boleznimi žolčnika, prehranskimi intolerancami ali drugimi boleznimi prebavil. Če se simptomi ponavljajo, jih ne gre pripisovati zgolj prehrani, temveč jih je smiselno strokovno raziskati - in za to je seveda pristojen zdravnik.
