Odgovori na 13 najpogostejših vprašanj o novem koronavirusu

Koronavirus

11. 3. 2020, 10:04 | Zdravje
Odgovori na 13 najpogostejših vprašanj o novem koronavirusu (foto: Profimedia) Profimedia

Naj se preneham družiti s prijatelji, mi bo pomagalo potenje v savni, ali naj za vsak primer nakupim večje količine hrane in toaletnega papirja? Ali pa bo morda vse skupaj pozabljeno takoj, ko se začne prava pomlad?

1. Kako se testira za okužbo s Covid-19 in koliko časa se čaka na izvide?

Najpogostejši sistem je odvzem dveh vzorcev brisa, eden iz nosa in eden iz grla. Vzorci se vstavijo v sterilno tubo in pošljejo na analizo. Izvidi so znani v dnevu ali dveh, prednost imajo pacienti z bolj izrazitimi simptomi. Kot so že večkrat poudarili na tiskovnih konferencah, test ponudi pozitiven rezultat samo v primeru, da je virus že aktiven, kar je običajno ob spremstvu znanih simptomov. Test ne more pozitivno identificirati virusa v ljudeh, ki so bili samo v stiku z okuženo osebo, ki so prestali okužbo ali pa so ozdravljeni. Bolj napredni testi – krvni testi in testi protiteles – so trenutno še v razvoju.

2. Otroci zbolevajo manj, če sploh. So lahko še vedno prenašalci?

Otroci lahko zbolijo za posledicami novega koronavirusa. Novorojenček v Wuhanu je bil recimo potrjeno okužen pri starosti samo 30 ur. Ozdravel je 17 dni kasneje. Primeri pri otrocih pa so dejansko bolj redki – najvišje število obolelih je v starostni skupini 49 do 56 let. Vsakdo, ki je okužen,  lahko širi virus naprej, zato so v nekaterih državah zapirali tudi šole.

3. Kaj naj naredim, da se ne bom okužil?

Kot so že večkrat poudarili na novinarskih konferencah, je ključna predvsem osnovna higiena rok. Dodatno se lahko zaščitite tako, da ohranjate razdaljo vsaj dva metra od ljudi, ki kašljajo ali kihajo, čeprav morate vedeti, da je pri večini teh ljudi zelo verjetno, da imajo samo običajen prehlad. 

4. Lahko za novim koronavirusom zbolim več kot enkrat?

Ob okužbi telo prične proizvajati protitelesa, ki se borijo proti virusu. Ta protitelesa včasih ostanejo v telesu dlje časa, včasih pa tudi ne. Primer japonske turistične vodičke, ki je bila na testu pozitivna po tem, ko je okužbo enkrat že prebolela, je bil zelo specifičen kazalnik, da virus lahko vsaj nekatere ljudi okuži tudi večkrat v relativno kratkem času. Na Kitajskem so ponovno okužbe zabeležili pri okoli 14 odstotkih testiranih.

5. Nekdo v pisarni je pred dnevi kazal znake okužbe. Naj ostanem doma?

Če nimate nobenih bolezenskih znakov (vročina, kašelj, oteženo dihanje), potem panika ni potrebna. Če veste, da ste dejansko bili v stiku z osebo, ki je potrjeno okužena z novim koronavirusom, če kažete znake okužbe ali pa ste se vrnili iz krajev, kjer je visoka stopnja okužb, pokličite osebnega zdravnika ali na telefonsko številko 080 1404 in sledite navodilom.

6. Bo COVID-19 s prihodom pomladi izzvenel?

Širjenje virusov v zimskem času je resda bolj opazno, saj ljudje v tem obdobju več časa preživimo v zaprtih prostorih in smo zato v bližjem stiku z drugimi ljudmi. Dejanskih dokazov, da bi sprememba letnega časa lahko vplivala na moč novega koronavirusa, ni.

7. Bi mi savna lahko pomagala?

Potenje v savnah včasih priporočajo pri nekaterih obolenjih, med drugim tudi za astmatike, nekatere raziskave pa celo kažejo, da naj bi obisk savne zniževal pojavnost prehladnih obolenj. Sicer teorija, da virus izločimo s potenjem, ni dokazana, lahko pa savna ublaži določene prehladne simptome. Ne bo pa to skrajšalo časa trajanja bolezni ob morebitni okužbi.

8. Ali naj začnem kupovati večje količine hrane in pripomočkov?

Ne. V vzhodni Aziji, kjer so bili priča najštevilčnejšim okužbah z novim koronavirusom, so bili priča paničnemu nakupovanju, ki pa se je izkazal na neuporabnega. Pri nas je panično nakupovanje nesmiselno in bi bilo celo škodljivo. Strokovnjaki namreč odsvetujejo predvsem kopičenje zdravil in zdravstvenih pripomočkov, ker lahko to povzroči pomanjkanje za tiste, ki te potrebščine dejansko potrebujejo.

9. Ali se lahko okužim s pošiljko s Kitajskega?

Ne, oziroma je možnost zanemarljivo majhna. Novi koronavirus na površinah ne preživi prav dolgo.

10. Ali naj se izogibam javnega prevoza?

Statistika sicer na primerih okužbe z gripo resda kaže, da se v tednih, ko ta bolezen najbolj razsaja, možnost, da se okužimo med uporabo javnega prevoza, poveča za kar šestkrat. Zato se izogibanje javnemu prevozu vsekakor zdi smotrno. A strokovnjaki svetujejo, da ni treba pretiravati in da lahko javni prevoz še vedno uporabljamo kot običajno, poskrbeti moramo le, da si po prihodu na destinacijo temeljito operemo roke, predlaga pa se tudi uporaba antibakterijskih razpršil ali robčkov za roke, medtem ko smo na avtobusu ali vlaku.

11. Ali naj odpovem predvidena potovanja?

Pri tej odločitvi se boste morali zanesti na lastno presojo, saj je zelo odvisno kam potujete in kje na poti boste imeli postanke. V ta razmislek ne pozabite všteti tudi vaša leta in vaše splošno zdravstveno stanje. Če vas potovanje čaka čez nekaj tednov ali več, pa lahko za enkrat še malce počakate, da vidite, kako se bo situacija razvijala v naslednjih dneh.

12. Naj letos raje sploh ne načrtujem poletnih počitnic?

Če radi uredite načrte za poletne počitnice mesece v naprej, potem je vsekakor pametno, da tokrat malo počakate. Vsaj še par tednov, ko bo bolj jasno, kako se bo stvar razvijala doma in po svetu, sploh v sosednjih državah, od koder največ Slovencev odpotuje v oddaljene dežele. Obenem je res, da je zdaj dober trenutek za ugodne ponudbe, zato se morate sami odločiti, ali želite izkoristiti priložnost s tveganjem, da lahko potovanje na koncu celo odpade.

13. Kaj sploh pomeni poimenovanje COVID-19?

Gre za medicinsko označbo virusa. CO je kratica za korono, VI za virus, D za bolezen (angl. disease) in 19 za letnico, ko se je okužba prvič pojavila. Tovrstno poimenovanje je bilo izbrano tudi zato, da se ne stigmatizira določene lokacije, ljudi ali živali. Spomnimo se, kako je recimo leta 2009 poimenovanje 'prašičje gripe' razjezilo živinorejce, saj je imelo izredno negativen vpliv na njihove izdelke.

Preberite še: Krepitev imunskega sistema: ni tako preprosto, kot se zdi (piše: Mario Sambolec) ALI Kdo je najbolj ogrožen in kako velika množica je potencialno že 'nevarna'

Viri: Zbrano iz CDC.gov, WHO.int, NIJZ in različnih spletnih publikacij

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri