Žal je tako, da se v želji po hitri izgubi kilogramov nekateri zatekajo k skrajnim metodam hujšanja - tudi k postu. A dobro je vedeti, kaj se v takih primerih dogaja v telesu.
Poleg zdravil za zmanjševanje telesne teže in različnih diet, ki krožijo po družbenih omrežjih, je v zadnjih letih veliko pozornosti pritegnil tudi post. Praksa, ki je bila nekoč povezana predvsem z verskimi običaji, je danes predstavljena kot način za "resetiranje" telesa, pospeševanje izgorevanja maščob in izboljšanje splošnega zdravja, poroča portal N1.ba.
Nekateri prisegajo na en obrok na dan, drugi uživajo zgolj vodo, vse več ljudi pa poskuša zdržati tudi 36 ur brez hrane. Toda kaj se v tem času dejansko dogaja v telesu?
Eden ključnih procesov med daljšim postom je ketoza. Do nje pride, ko telo porabi zaloge glukoze in začne za pridobivanje energije uporabljati shranjene maščobe. Prav zaradi tega številni zagovorniki posta menijo, da lahko tak način prehranjevanja pomaga pri izgubi telesne teže.
Pomemben proces je tudi avtofagija, naravni mehanizem obnavljanja celic. Med njim telo odstranjuje poškodovane ali odvečne celične sestavine ter jih reciklira. Nekateri znanstveniki menijo, da lahko avtofagija prispeva k boljšemu delovanju celic in upočasnjevanju nekaterih procesov staranja.
Kaj se dogaja iz ure v uro?
Po simulaciji, ki jo je objavil YouTube kanal The Limitless Emperor, telo že približno štiri ure po zadnjem obroku začne porabljati zaloge glukoze za energijo. Po osmih urah raven sladkorja v krvi postopoma pade, zaradi česar se zmanjša tudi izločanje inzulina. Po približno 12 urah se začne intenzivnejše kurjenje maščobnih zalog. Okoli 16. ure posta naj bi se začeli procesi, povezani z avtofagijo, telo pa preide v stanje, ki ga nekateri opisujejo kot notranje "čiščenje."
Po enem dnevu brez hrane naj bi se proces obnove celic še okrepil. Hkrati se poveča izločanje rastnega hormona, ki sodeluje pri obnovi tkiv in ohranjanju mišične mase. Po približno 36 urah posta naj bi po mnenju zagovornikov takšnega načina prehranjevanja avtofagija dosegla vrhunec.
Preberite še:
- Prekinitveni post (ali intermittent fasting): kako poteka in kako pomaga pri izgubi telesne teže
- Postenje čez dan: obred z duhovnim pomenom ima tudi zdravstvene koristi
- Izjemno priljubljena dieta, ki ji sledi tudi marsikateri Slovenec: nove ugotovitve so skrb vzbujajoče ...
Čeprav nekatere raziskave nakazujejo, da lahko občasni post zmanjša vnetne procese v telesu, izboljša občutljivost na inzulin in ugodno vpliva na zdravje srca, znanstveniki še zdaleč niso enotni glede dolgoročnih učinkov. Številne študije opozarjajo, da so potrebne dodatne raziskave, saj ni jasno, ali koristi odtehtajo morebitna tveganja, zlasti pri daljših obdobjih brez hrane.
Post ni primeren za vsakogar
Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko dolgotrajnejši post tvegan, predvsem za ljudi z določenimi zdravstvenimi težavami. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, nizkim krvnim tlakom, motnjami hranjenja ali kroničnimi boleznimi bi se morale takšnim praksam izogibati oziroma jih izvajati le pod zdravniškim nadzorom. Enako velja za nosečnice in doječe matere. Dolgotrajno odrekanje hrani lahko povzroči utrujenost, omotico, glavobole, zmanjšano koncentracijo in druge neželene učinke.
Dodatna vprašanja je odprla tudi raziskava kitajskih znanstvenikov, objavljena leta 2024, ki je pokazala povezavo med časovno omejenim prehranjevanjem in povečanim tveganjem za smrt zaradi bolezni srca in ožilja. Čeprav raziskava ne dokazuje neposredne vzročne povezave, kaže, da je pri tovrstnih prehranskih trendih potrebna previdnost. Strokovnjaki zato poudarjajo, da se je pred začetkom daljšega posta smiselno posvetovati z zdravnikom ali prehranskim strokovnjakom. Kar deluje pri eni osebi, ni nujno varno ali učinkovito tudi za drugo.
