Smrčite? Težko dihate? Žvečite žvečilni gumi in se naučite umetnosti dihanja

Nov fenomen

5. 8. 2020, 18:43 | Zdravje | Piše: D.H.

                            Smrčite? Težko dihate? Žvečite žvečilni gumi in se naučite umetnosti dihanja (foto: Shutterstock) Shutterstock

Težave z dihanjem so novodobni pojav, ki postaja vedno bolj pereč problem razvitega sveta. Kronično zamašeni nosovi, smrčanje, astme, dušenje med spanjem in obstruktivna apneja v spanju so vodilne težave z dihanjem, pri katerih pa si lahko vsaj deloma pomagamo tudi sami.

Kot povedo strokovnjaki, so težave z dihanjem precej nov fenomen. Pridelali smo si ga sami. Še sto let nazaj so ljudje imeli širša usta, večje nosne votline in bolj ravne zobe, kar je zelo verjetno pomenilo lažje normalno dihanje skozi nos. Potem pa je naša prehrana vključevala vse več mehke, procesirane hrane, ob kateri naša čeljust in obrazne mišice niso dobile kaj dosti treninga. Posledično so naši nosni prehodi postali ožji, dihanje pa bolj oteženo.

Vendar lahko to zgodbo še vedno vsaj nekoliko obrnemo na bolje. Tule je nekaj strokovnih nasvetov, s katerimi lahko odkrijete umetnost dihanja in posledično odpravite tudi kakšno dihalno težavo.

#1 Dihajte skozi nos

Ljudje naj bi večino časa dihali skozi nos, medtem ko so usta alternativa v primeru, da nam je dihanje skozi nos preprečeno. Dlačice v nosu filtrirajo umazanijo v zraku, otoplijo vdihan zrak in ga ob tem tudi navlažijo – takšen zrak je potem bolj primeren za naša pljuča.

Pri dihanju skozi nos se v telo absorbira 20 odstotkov več kisika. Ko smo zadihani, sicer radi zrak goltamo skozi usta, a si s tem ne delamo usluge, saj dejansko dobivamo v telo manj kisika, kot če bi dihali skozi nos. Je pa potrebno kar nekaj vadbe (tudi tedne in celo mesece), preden lahko tudi med težjim telesnim naporom uspešno dihamo skozi nos. Bodite pozorni na dihanje med rekreacijo in za začetek vztrajajte pri dihanju skozi nos vsaj pri lažjih obremenitvah in potem postopoma to prakso uvajajte pri vedno težjih vajah.

#2 Imejte zaprta usta

James Nestor, avtor knjige Dih: Nova znanost izgubljene umetnosti, je poskusil dva tedna dihati samo skozi usta. Rezultati za njegovo telo so bili katastrofalni. Po samo petih dneh je njegov krvni pritisk poskočil za skoraj 10 odstotkov prejšnje vrednosti, smrčanje se je povečalo za kar 4.280 odstotkov, pojavil pa se mu je tudi problem apneje med spanjem.

Dihanje skozi usta ima dolgoročno lahko zelo uničujoče učinke na vaš spalni cikel, saj povzroča pogostejše zbujanje in zaradi motenj v sproščanju hormona, ki nadzoruje shranjevanje vode v telesu, tudi pogostejšo potrebo uriniranju med spanjem.

Nasvet, ki ga ponujajo je preprost – pred spanjem uporabite majhen košček medicinskega lepilnega traku in ga zalepite vertikalno čez sredino ustnic. Po potrebi lahko še vedno dihate s kotički ust, sicer pa boste spodbujeni, da med spanjem dihate pretežno skozi nos.

#3 Žvečite žvečilni gumi

Zaradi mehkejše hrane v naši prehrani naša usta ne dobijo toliko treninga, kot bi ga sicer mogla. Pred približno 400 leti so zato človeška usta začela postajati manjša, ljudje pa smo postali prva živa bitja s kronično krivimi zobmi.

Za stimulacijo čeljusti moramo zato samo več – žvečiti. Predlagajo se trši žvečilni gumiji, ki zahtevajo nekoliko več vneme pri žvečenju.

#4 Pravilna drža ust

Naša celotna drža vpliva tudi na dihanje. Bolj smo sključeni, več je možnosti, da začnemo dihati skozi usta. Ko stojimo ali sedimo pokonci, z ravnim vratom, naj pri zaprtih ustih jezik s prednjim delom počiva na nebu, zobje pa se le rahlo stikajo.