Ta vsakodnevna navada lahko oslabi vaš spomin: počnemo jo večkrat na dan, a ni tako nedolžna kot se zdi

Spomin je ena ključnih sposobnosti, ki nam omogoča shranjevanje informacij in priklic preteklih dogodkov. Na njegovo delovanje pa lahko vpliva tudi povsem vsakdanja navada, ki jo ima danes skoraj vsak uporabnik pametnega telefona. Gre za fotografiranje in ustvarjanje posnetkov zaslona.

Čeprav vsebine običajno shranimo prav zato, da jih ne bi pozabili, raziskava kaže, da lahko s tem v nekaterih primerih dosežemo ravno nasprotno.

Raziskovalci so opravili sedem poskusov, v katerih je sodelovalo skupno 892 študentov. Udeleženci so opazovali različna umetniška dela, pri čemer so jih nekateri samo gledali, drugi pa so naredili njihove posnetke zaslona. Nato so preverili, koliko informacij so si zapomnili. Pokazalo se je, da so udeleženci težje prepoznali vsebine, ki so jih pred tem shranili na telefon.

Vzroki za slabši spomin

Eden od možnih razlogov je razdeljena pozornost. Ko nekaj fotografiramo, se namreč ne osredotočamo več samo na to, kar je pred nami, ampak tudi na telefon, izbiro kadra in sam postopek fotografiranja.

Zaradi tega lahko možgani dogodku namenijo manj pozornosti in si ga posledično slabše zapomnijo. Raziskovalci sicer poudarjajo, da to verjetno ni edina razlaga za opaženi pojav.

Druga razlaga je, da telefon uporabljamo kot nekakšen zunanji spomin. Ko vemo, da smo določeno informacijo že shranili, se lahko nanjo manj osredotočimo, saj računamo, da jo bomo pozneje preprosto ponovno poiskali. Podobno se dogaja s telefonskimi številkami in pomembnimi datumi, ki jih shranimo med stike ali v koledar. Težava je še večja, ker številnih fotografij in posnetkov zaslona pozneje sploh ne pogledamo več, piše Dnevnik.hr. 

Če želimo informacije ohraniti dlje časa, je lahko koristnejše zapisovanje na roko. Pri pisanju moramo vsebino premisliti, iz nje izluščiti bistvo ter jo povezati s tem, kar že poznamo. Prav ta dodatna miselna dejavnost lahko pripomore k učinkovitejšemu učenju in boljšemu dolgoročnemu pomnjenju. Pomagajo lahko tudi kratki povzetki, ključne besede in miselni vzorci.