Nova študija razkriva, da je povečano tveganje povezano z genetiko.
Nova študija je odkrila redko dedno mutacijo, ki naj bi močno povečala tveganje za nastanek pljučnega raka, zlasti pri ljudeh, ki niso nikoli kadili.
Pri nekadilcih se tveganje zaradi mutacije močno poveča
Raziskavo, ki je bila objavljena v reviji Science, je izvedel inštitut Dana-Farber in temelji na anonimiziranih in združenih genetskih podatkih več kot 3,3 milijona ljudi, ki so sodelovali v raziskavah podjetja 23andMe. Izsledki so pokazali, da mutacija EGFR T790M sodi med najizrazitejše do zdaj odkrite dedne dejavnike tveganja za pljučnega raka.
Glede na raziskavo je bilo pri nosilcih mutacije skupno tveganje za razvoj pljučnega raka približno petindvajsetkrat večje kot pri ljudeh brez te mutacije. Ob tem naj bi bilo tveganje pri kadilcih približno desetkrat večje, medtem ko naj bi bilo tveganje pri osebah, ki nikoli niso kadile, kar šestdesetkrat večje.
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da to nikakor ne pomeni, da kajenje deluje zaščitno, saj kajenje že samo po sebi močno povečuje osnovno tveganje za pljučnega raka.
Mutacija prisotna pri enem od 15.000 prebivalcev ZDA
Zdravnica in raziskovalka pljučnega raka na inštitutu Dana-Farber Jaclyn LoPiccolo, je poudarila, da današnje presejanje za pljučnega raka večinoma temelji na kadilski anamnez, nova dognanja pa odpirajo možnost, da bi se v prihodnje pri odločitvah o presejanju upoštevalo tudi dedno genetsko tveganje.
Če bodo nadaljnje raziskave potrdile korist takšnega pristopa, bi lahko med presejalnimi testi osebe z mutacijo EGFR T790M prepoznali z genetskim testiranjem in jih vključili v bolj prilagojeno spremljanje z računalniško tomografijo.
Raziskovalci sicer ocenjujejo, da je mutacija zelo redka in je prisotna pri približno enem od 15.000 prebivalcev ZDA. Pogostejša naj bi bila v nekaterih predelih jugovzhoda države.
Kaj so še ugotovili raziskovalci?
Po ugotovitvah študije večina nosilcev izvira iz iste predniške linije, povezane z britanskimi in irskimi priseljenci, razširjenost različice pa naj bi se povečala zaradi tako imenovanega ustanovitvenega učinka in genetskega ozkega grla v južni Apalačiji pred približno 200 leti.
V naslednjih korakih bodo raziskovalci poskušali ugotoviti, zakaj nekateri nosilci mutacije zbolijo, drugi pa ne, ter kako na tveganje vplivajo okoljski dejavniki in druge genetske spremembe, piše spletni portal Informer.rs.
