Ta dva virusa sprožita Alzheimerjevo bolezen. Ste ju imeli?

Prisotnost virusov noric (varicella zoster) in herpesa (herpes simplex) lahko sproži pretirano proizvajanje proteina, ki tvori za Alzheimerjevo bolezen značilne plake v možganih, kaže študija, objavljena v reviji Journal of Alzheimer’s Disease. "Oba virusa sta sicer zelo pogosta in navadno povsem nenevarna," razlaga prva avtorica, inženirka biomedicine Dana Cairns. "A laboratorijske študije kažejo, da ponovna izpostavljenost virusu varicella zoster prebudi speči virus herpes simplex, temu pa sledijo težave."

Hipotezo so preizkusili na šest-milimetrskih gobastih tvorbah iz svilnih proteinov in kolagena. Vanje so naselili matične celice, ki so se razvile v funkcionalne nevrone in oporno tkivo, poznano tudi kot glialne celice.

Ko so model možganskega tkiva okužili le z virusom noric, ni prišlo do povečanja proteinov tau in amiloid beta. A če je bil v nevronih že prej speči virus herpesa, je okužba z virusom varicella zoster ponovno aktivirala virus herpes simplex. Temu dvojnemu udarcu je sledil bistven porast proteinov tau in amiloid beta, ki sta pokazatelj Alzheimerjeve bolezni. Ob tem so se upočasnili tudi nevronski signali.

Signale v nevronski mreži ovirajo skupki oziroma plaki proteina amiloid beta, medtem ko tau v možganih bolnikov z demenco ne zmore več zagotavljati ustrezne oskrbe celic, zato te stradajo. Natančna vloga teh dveh proteinov pri Alzheimerjevi bolezni je sicer še vedno stvar debate, a do zdaj razvita zdravila, ki naj bi ustavila formiranje plakov, se niso izkazala za zelo uspešna.

Da gre za dejansko povezavo, kažejo tudi rezultati v praksi. Na Tajvanu, v Veliki Britaniji, Južni Koreji in ZDA so opazili zmanjšano tveganje za demenco pri ljudeh, ki so jih cepili proti ponovni aktivaciji virusa varicella zoster. (Ta se prvič kaže kot norice, drugič kot boleč izpuščaj pasavec.)

Drugi strokovnjaki so mnenja, da Alzheimerjeve bolezni ne povzročata virusa, ampak vnetje, ki ju spremlja. Po tej logiki bi bolezen lahko sprožile tudi druge virusne okužbe. Še posebej so previdni, ker gre za laboratorijske raziskave, v katerih je nemogoče poustvariti kompleksno okolje pravih možganov. Vseeno priznavajo, da so rezultati pomembni in bi morali služiti kot podlaga za nadaljnje raziskave.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije