Vemo, da so dobre spalne navade še kako pomemben del našega življenja - in dobro je vedeti, kako se odziva telo, če hodimo spat ob isti uri.
Kakovosten spanec je res zlata vreden - in to dokazuje tudi nova analiza zdravstvene zavarovalnice Vitality in London School of Economics, poroča portal The Sun. Ta je namreč pokazala, da imajo osebe, ki redno dobro spijo, kar 24 odstotkov manjše tveganje za prezgodnjo smrt in da lahko zdrave spalne navade podaljšajo življenjsko dobo celo do štiri leta. Če smo iskreni, sami v vsakdanjem tempu življenja ne pomislimo ravno na kakovosten spanec, a podatki kažejo, da se prav v tem segmentu "skriva" ena od zdravstvenih težav sodobne družbe.
V raziskavi so preučili kar 47 milijonov noči spanja ljudi po vsem svetu, rezultati za Veliko Britanijo pa so zaskrbljujoči. Izkazalo se je, da ima kar 90 odstotkov Britancev res slabe spalne navade: od tega, da spijo premalo, da hodijo spat ob različnih urah, številni pa tudi trpijo za slabo kakovostjo spanca zaradi stresa. Po podatkih iz poročila 41 odstotkov Britancev spi manj kot sedem ur na noč, medtem ko le 42 odstotkov doseže idealnih sedem do osem ur spanja, kot to priporoča britanski zdravstveni sistem. Tisti, ki dolgoročno ne spijo dovolj, so izpostavljeni večjemu tveganju za duševne motnje, pa tudi za resne bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2 in rak.
Strokovnjaki opozarjajo, da pri večini ljudi težava ni medicinska motnja, temveč slaba rutina. Namestnica izvršne direktorice Vitalityja, dr. Katie Tryon, je poudarila, da lahko že majhne spremembe prinesejo velike koristi, poroča The Sun. "Odhod v posteljo samo 15 minut prej ali to, da namesto še ene epizode serije berete knjigo, lahko sčasoma pomembno vpliva na zdravje," je poudarila.
Poročilo navaja, da lahko osebe z dobrimi spalnimi navadami, kot so redni odhodi v posteljo ob isti uri in najmanj sedem ur spanja na noč, pričakujejo življenje daljše za dve do štiri leta v primerjavi s tistimi, ki slabo spijo. Strokovnjaki so še opozorili na vpliv sodobnega življenjskega sloga - trdijo, da je spanje dobesedno "oblegano," saj svetloba z zaslonov zavaja možgane in zavira melatonin oziroma hormon, ki naravno spodbuja uspavanje.
Rešitev? Spanje ob istem času
Da bi preprečili različne tegobe, strokovnjaki priporočajo odhod spat ob istem času, »odlaganje« telefona in prenosnika vsaj eno uro pred spanjem in večerne rutine, ki pomirijo človeka. Profesorica Joan Costa i Font z London School of Economics pa pravi, da spanje ni zgolj vprašanje počitka, temveč dejavnik z globokimi posledicami za zdravje prebivalstva in gospodarstvo. Raziskava jasno sporoča, da spanje ni nobeno razkošje, ampak je temelj zdravja. In za to je treba narediti kar se da največ, kajne?
Preberite še:
- Slovenci spimo premalo (manj kot sedem ur na noč)
- 4 spalne navade, ki jih imajo ljudje, ki najdlje živijo
- V tem življenjskem obdobju zahodnjaki spimo najmanj
Dr. Neil Stanley, ki že več kot 40 let preučuje spanje, pravi: "Mislim, da če ljudem daješ nasvete o spanju, bi moral vsaj sam živeti tako, kot govoriš, zato jaz:
- spim na približno 180 cm široki postelji super king size, s prevleko iz čiste volne, dolgimi enojnimi odejami, posteljnino iz čistega bombaža ter dvema blazinama iz puha in perja,
- nosim bombažno pižamo,
- spim z odprtim oknom,
- v spalnici nimam prižganega televizorja, računalnika ali radia,
- predno ugasnem luč, berem knjigo,
- vstanem takoj, ko se zbudim,
- če se ponoči zbudim, prižgem nočno lučko in berem od 10 do 60 minut,
- za to, da se počutim najbolje, potrebujem od 9 do 9,5 ure spanja na noč,
- v posteljo grem med 21.30 in 22.30 ter vstanem med 6.00 in 6.30 — tudi ob koncih tedna,
- zvečer ne telovadim,
- pozno ponoči ne jem, ob postelji imam papir in svinčnik, da ponoči zapišem skrbi in misli."
