Unicef opozarja na slabšanje duševnega zdravja otrok v Evropi

Stanje slabše tudi v Sloveniji

15. 10. 2021, 11:25 | Zdravje | Vir: STA

                            Unicef opozarja na slabšanje duševnega zdravja otrok v Evropi (foto: profimedia) profimedia

Unicef je v današnjem poročilu o položaju otrok v svetu opozoril na razširjene in poglobljene težave na področju duševnega zdravja otrok in mladih. Poudarili so, da so podatki o stresu, ki ga doživljata ti skupini prebivalstva, zelo zaskrbljujoči. Ob tem so pozvali k normalizaciji pogovora o duševnem zdravju.

Poročilo med drugim navaja, da v Evropi za duševnimi boleznimi trpi 19 odstotkov dečkov, starih od 15 do 19 let, ter 16 odstotkov deklic enake starosti. Devet milijonov mladostnikov, starih od 10 do 19 let, živi z duševnimi boleznimi, pri čemer gre v več kot polovici primerov za tesnobo in depresijo. To je še posebej zaskrbljujoče, saj se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti, so zapisali.

Zaskrbljujoča je tudi statistika samomorov.

Ti so namreč drugi najpogostejši vzrok smrti mladostnikov v Evropi, več življenj mladostnikov v starosti med 15 in 19 let ugasne le še v avtomobilskih nesrečah, so opozorili.

Stanje slabo tudi v Sloveniji

V Sloveniji je stanje prav tako slabo. Slovenski Unicef že ves čas epidemije covida-19 namreč opozarja, da imajo ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv. Podatki s terena med drugim kažejo na visoko rast stisk in težav v duševnem zdravju.

To med drugim potrjuje tudi raziskava samoocene duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih od 10 do 18 let, iz vse Slovenije, ki so jo izvedli junija letos. Skoraj 50 odstotkov vprašanih je pri sebi namreč opazilo naraščanje stisk in tesnobe, obenem pa je zaskrbljujoč podatek, da jih večina stiske rešuje sama oz. se o njih ne pogovarja z odraslimi.

"Velik problem predstavljajo nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev, kot tudi nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja," je ob tem opozoril izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

5 ključnih intervencij

Unicef je opredelil pet ključnih prednostnih intervencij, s katerimi se morajo spopasti evropske institucije in vlade.

Prva je podpora intervencijam za poenostanovitev dostopa do storitev na področju duševnega zdravja za ranljive skupine, druga pa vključitev dostopa do storitev na področju duševnega zdravja v nacionalne načrte za delovanje. Tretja intervencija je zagotavljanje programov v šolah, s pomočjo katerih se okrepi ozaveščanje in veščine, s katerimi se mladostniki lahko spoprimejo s težavami, četrta pa vlaganje zadostnih virov v usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev na področju duševnega zdravja. Peta prednostna intervencija je vpeljava ciljno usmerjenih ukrepov na področju duševnega zdravja in psihosocialnega dobrega počutja v uradno razvojno pomoč.