Vsi govorijo o jogi ... Pa sploh veste, kaj pravzaprav je joga?

Mogoče ob besedi joga pomislite na pajkice, visoko fleksibilnost telesa, menihe in guruje, ki sedijo v jamah ter mantrajo OHMMMMMM. Tudi pri tem se niste tako močno zmotili.

Če vprašamo 5 joga učiteljev, kaj za njih pomeni joga, bomo verjetno dobili 5 različnih odgovorov.

Tudi sama sem bila deležna različnih odgovorov od mojih učiteljev in gurujev, saj je vsak od njih bil deležen izkušenj iz različnih sistemov. Mogoče se zdaj sprašujete, kateri sistem je pravi in katera definicija je prava.

Tudi sama sem se dolgo ukvarjala s tem vprašanjem, pa še nisem dobila odgovora. Je pa postalo vsekakor lažje, ko sem začela dopuščati več definicij in več resnic. Vzela sem tisto, ki je skladno z mano. Zato naj vas ne skrbi preveč, če enkrat slišite eno, drugič pa drugo stvar. Saj se je joga v zadnjem času tako zmodernizirala, da bi se marsikateri guru ali indijski učitelj samo držal za glavo.

Čeprav sem pristaš temeljev, tradicije in korenin, ki jih je treba spoštovati, menim, da je malo manevrskega prostora vedno dobrodošlega za razvoj in napredek, saj zdaj ne živimo več tako kot pred 5000 leti, naše potrebe in način življenja pa se močno razlikujejo.

Da dobite občutek, koliko različnih vrst joge je na sporedu, sem spodaj napisala nekaj zmagovalcev: Astanga, Tantra, Kundalini, Iyengar, Hot, Power, Vinyasa, Hatha, Restorativna, Terapevtska, Nidra, Yin, Rocket, Neuro, Pre in Post natal, Acro, Aerial. Pa verjetno se najde še kakšna. Zame najbolj zanimiva pa je definitivno gin joga ali goat joga, za kateri še sama ne vem, kam ju naj uvrstim. Ampak pustimo to debato za kdaj drugič.

V sanskritu pa beseda joga pomeni enost oz. združitev uma, telesa in duha (union or one point awareness). 

Zame joga pomeni prisotnost, opazovanje dogajanja. Opazovanje svojega notranjega ter zunanjega sveta ter občutek, da med zunanjim in notranjim svetom ni meja.

Zakaj promoviram jogo?

Iz svoje izkušnje lahko povem, da so me jogijske tehnike naučile veliko - najbolj pomembno, če lahko izpostavim, je ta, da sem začela opazovati svoje misli, čustva in različne procese, ki se dogajajo v meni. Lahko bi rekla, da sem začela globlje čutiti sebe in izkušenj, ki jih doživljam.

In točno zato vas spodbujam, da se udeležite kakšne joga ure ter začnete raziskovati različne tehnike, ki jih joga nudi, samo da postanete prisotni. Potem, ko se pa naučite, kako biti prisoten, pa res ni več pomembno, kaj delate. Že samo ena sama izkušnja in občutek, da je tam globoko v vas nekaj več, je dovolj, da čisto spremenite svoje dojemanje sveta. Saj se bodo vaše nevronske povezave na novo vzpostavile in ko so enkrat zgrajene za to izkušnjo, je nihče več ne more vzeti.

Zavestnega delovanja se vsekakor lahko naučite brez kakršnihkoli tehnik, samo opazujte. Je pa res, da je malo lažje, ko vas nekdo vodi in vas kdaj pa kdaj malo "brcne v rit", da svojo pozornost pripeljete na dihanje, namesto da ste z mislimi na plaži s sangrio v roki.

In če me vprašate, ali res morate na jogo, ko pa vam tako zelo ne diši in imate do tega odpor. Moj odgovor je vsekakor ne. Zakaj bi se silili v nekaj, kar vam ne diši. Bi pa postavila drugo vprašanje:

"Zakaj imate mogoče takšen odpor do joge in se upirate izkušnji?"

Torej, se vidimo na jogi ali na pilatesu, tudi plavanje bo čisto ok. Ali pa plesanje, tudi ples pa tresenje. Vse je kul, samo da migate in pri tem opazite, kaj delate.