Znanstvenikom je uspelo! Dosegli velik preboj pri boju proti zahrbtni bolezni

Znanstvenikom je uspel velik preboj pri boju proti napogostejši obliki demence - Alzheimerjevi bolezni. Ustvarili so namreč prvo zdravilo proti tej bolezni, ki upočasni razkroj možganskih celic. Po mnenju strokovnjakov je odkritje zgodovinsko. Čeprav je res, da ima zdravilo manjši učinek, kot so pričakovali. Razprave o možnosti uporabe tako še vedno potekajo. 

Zdravilo deluje v zgodnjih fazah razvoja bolezni, ko ta pri obolelem še ni opazna, kar je ena pomembnejših prednosti zdravila. Spremembe v možganih se namreč začnejo odvijati že pred samim razkrojem celic. Zdravilo lacanemab tako deluje proti vnetju, ki se imenuje beta amoloid in se v možganih obolelih kopiči že na začetku bolezni.

Preboji pri boju proti Alzheimerjevi bolezni so redki, kar je tudi eden glavnih razlogov, da medicina novo zdravilo vidi kot pomembno prelomnico, poroča 24ur.com.

Upad možganske moči upočasnjen za četrtino

Preostala zdravila, ki jih uporabljajo proti tej bolezni, le pomagajo obvladovati simptome, ne pomagajo pa pri njenem zatiranju. Pri lacanemabu, kot se novo zdravilo imenuje, pa so znanstveniki ustvarili protitelo, ki daje imunskemu sistemu znak, da mora amiloid - beljakovino, ki nastane med nevroni in kaže na prisotnost bolezni - očistiti.

Po mnenju znanstvenikov bi se morale terapije v nadaljevanju osredotočati še na druga tkiva, ne le na amiloid.

Zdravilo so testirali na 1795 prostovoljcih z zgodnjo fazo Alzheimerjeve bolezni, ki so vsakih 14 dni prejeli infuzijo z zdravilom. Pri tem so opazili, da se je v 18 mesecih upad možganske moči upočasnil za četrtino. Kar je velik uspeh, saj so se znanstveniki dolgo borili s 100-odstotnim neuspehom, poroča 24ur.com.

Tveganje za stranske učinke

Ocenjevanje, ali je novo zdravilo primerno za širšo uporabo v ZDA, že poteka. Podjetji, ki proizvajata omenjeno zdravilo, pa želita, da bi zdravilo odobrili tudi v drugih državah. Alzheimerjeva bolezen je sicer pereč svetovni problem, saj se na svetu z njo trenutno bori 55 milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi število preseglo 139 milijonov.

A na žalost pri novem zdravilu obstajajo tudi določena tveganja, saj lahko povzroči tudi nezaželene stranske učinke. Pri 17 odstotkih sodelujočih so zaznali tveganje za možganske krvavitve, 13 odstotkov sodelujočih pa je izpostavljenih možnosti otekanja možganov. Sedem odstotkov udeležencev je zaradi neprijetnih stranskih učinkov prenehalo uporabljati zdravilo, so še povzeli na 24ur.com.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ