Klemen Malovrh o filozofiji za obstoj turizma: "Turizem smo ljudje in to drži kot pribito"

Intervju z direktorjem Zavoda za turizem in kulturo Kranj

7. 7. 2021, 15:34 | Zero Waste

                            "Ostajamo optimistični, čeprav se hkrati zavedamo, da bo okrevanje turistične panoge dolgotrajno in da ne moremo pričakovati hitrega povratka tujih gostov. Zaenkrat se zdi uspeh, da je mesto spet polno domačinov in da so ponudniki odprli svoja vrata," pove Klemen Malovrh. (foto: Primož Pičulin) Primož Pičulin

"Ostajamo optimistični, čeprav se hkrati zavedamo, da bo okrevanje turistične panoge dolgotrajno in da ne moremo pričakovati hitrega povratka tujih gostov. Zaenkrat se zdi uspeh, da je mesto spet polno domačinov in da so ponudniki odprli svoja vrata," pove Klemen Malovrh.

Pandemija je z onemogočitvijo pohajkovanj onkraj meja in zaustavitvijo družabnega življenja v največji meri vplivala na turistično panogo, a Zavod za turizem in kulturo Kranj ni zaustavilo delovnega kolesja. Ravno nasprotno – zdi se, da je nehvaležna situacija poskrbela za razcvet in opolnomočila vizijo, s katero želijo mesto alpskega mika in mestnega šika oplemenititi ne le za domačine, temveč za raziskovanja željne tuje turiste.

Ob zgodovinskih biserih, kot so 6000 letna poseljenost skale in najdbe,  izjemne v evropskem merilu, osupnejo celo tuji turisti. Ko temu pridamo še sodoben kulturni utrip, se Kranj vsakomur zapiše v srce. Ličnost in pristnost izstopata od preostalih mest, njegova nenasičenost s turizmom pa je osvežujoča za ljudi, ki ne želijo občutiti pritiska masovnega turizma.

V letošnjem letu je Mestna občina Kranj po vstopu v Zeleno shemo slovenskega turizma postala celo prejemnica zlatega znaka Slovenia Green Destination – gre za oceno destinacije na področju trajnostne naravnanosti po mednarodnih kriterijih.

V sklopu aktivnosti, ki jih izvajate v Zavodu za turizem in kulturo Kranj, je na prvem mestu izboljšanje kvalitete turistične ponudbe ter profesionalizacije dela na področju oblikovanja in trženja turističnih programov. Kako je preteklo nehvaležno obdobje okrnilo vaše delovanje in s kakšno vizijo ste ga prebrodili?

Na začetku si nismo znali predstavljati, da bo večino dela potekalo od doma, kar je pomenilo več usklajevanja med ekipami različnih področij ter sestanke na daljavo. Vendar v dani situaciji smo se hitro znašli in pripravili akcijski načrt za nadaljnje delo. Ugotovili smo, da lahko poslovnim subjektom v turizmu najbolj učinkovito pomagamo tako, da jim ponudimo brezplačne storitve za njihove goste, kot denimo vodene oglede mesta in drugih znamenitosti, popuste na vstopnine ter brezplačno izposojo koles.

Pozornost smo posvetili tudi izobraževanjem, na katerih smo sodelujoče seznanjali z aktualno situacijo na področju turizma, z napovedmi za prihodnost, implementacijo novih ukrepov v poslovanje ter izpostavljali druge teme, za katere so izrazili interes.

Strokovnjaki sicer napovedujejo, da bo okrevanje slovenske turistične panoge po koncu krize trajalo priblžino 18-24 mesecev. Se zdi – sodeč po analiziranju trga –, da se je skladno s sproščanjem ukrepov navkljub temu že pričel čutiti svež veter na področju vračanja turistov v mesto?

Seveda. Številne prireditve so dobro obiskane, rezervacije dogodkov so v polnem teku, turisti ponovno prihajajo na oglede znamenitosti. Ostajamo optimistični, čeprav se hkrati zavedamo, da bo okrevanje turistične panoge dolgotrajno in da ne moremo pričakovati hitrega povratka tujih gostov. Zaenkrat se zdi uspeh, da je mesto spet polno domačinov in da so ponudniki odprli svoja vrata.

Kolikšen pomen vidite v ozaveščanju in spodbujanju lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turizma?

Osnova za dobro počutje gostov destinacije je zadovoljno in pozitivno naravnano lokalno prebivalstvo. Če se domačini dobro počutijo v svojem kraju, to prenašajo tudi na turiste.

Ankete, ki smo jih izvedli v lanskem poletju so pokazale, da lokalno prebivalstvo podpira razvoj turizma in da opažajo pozitivne učinke, ki jih turizem prinaša. Za razvoj turizma je še kar nekaj prostora in želimo si razvijati turizem, ki ga bo naša okolica z veseljem sprejela.

Kakšen pristop ste ubrali do realizacije le-tega?

Ne želimo si masovnega turizma ampak goste, ki bodo znali ceniti dediščino okolja, v katerega prihajajo. Zato je pomembno, da se tudi lokalna skupnost zaveda pomena lokalnega, dediščine in pristnosti.

Obveščanju domačinov o dogajanju in ponudbi v mestu ter o vseh novostih na področju turizma tako posvetimo veliko pozornosti. Sodelovanje s šolami, kjer se vzgaja podmladek, je dobro izhodišče za ozaveščanje o pomenu turizma, zato smo z njimi dobro povezani in sodelujemo pri snovanju različnih projektov. Nenazadnje je pomembno sodelovanje med inštitucijami, ki pokrivajo različna področja in premorejo različna znanja.

Kako pa izgleda trenutno oblikovana celovita turistična ponudba na območju Mestne občine Kranj?

Poleg živahnega utripa in bogate kulturne dediščine se lahko pohvali s čudovito naravo, ki obdaja mesto in ponuja številna aktivna doživetja. Obiskovalec se lahko sprehodi po starem mestnem jedru in zavije v enega od številnih muzejev ali galerij. Ohladi se lahko v kanjonu reke Kokre in pozabi na urbani utrip, ki se odvija skoraj med krošnjami dreves.

Vse to lahko doživi tudi v spremstvu vodnika, ki mu lahko spotoma odkrije skrivnostni svet Rovov pod starim Kranjem. 

Občina Kranj se ponaša s številnimi turističnimi točkami, v katere je implementirana Zero Waste strategija. V ta namen so na Zavodu za turizem in kulturo Kranj sestavili nabor ukrepov, ki kot navdih služijo sodelujočim občinam. Matjaž Guček

Občina Kranj se ponaša s številnimi turističnimi točkami, v katere je implementirana Zero Waste strategija. V ta namen so na Zavodu za turizem in kulturo Kranj sestavili nabor ukrepov, ki kot navdih služijo sodelujočim občinam.

Pri razvoju ponudbe skrbite tudi za trajnostno naravnanost – vključujočo strukturiranih kolesarskih poti in in e-mobilnost. Kako ste se lotili ustanavljanja in realizacije slednje? Se je 'prijela' med domačini?

Nosilec teh aktivnosti je občina, ki se že od leta 2016 ukvarja z e-mobilnostjo. Med že izvedenimi ukrepi so uvedba subvencioniranega prevoza z mestnimi avtobusi, vzpostavitev največje mreže izposojevalnic električnih koles v Sloveniji, brezplačni prevoz z električnim vozilom Kranvaj, na voljo je car shering s floto električnih avtomobilov in nekaj električnih polnilnic.

Kolesarske poti, ki nastajajo v tem trenutku, so bolj varne kolesarske povezave med kraji v občini ter med sosednjimi občinami, kot pa turistične in označene kolesarske poti, a je to za domačine zelo pomembno. Rekel bi, da so vsem tem aktivnostim tako domačini kot tudi naši obiskovalci zelo naklonjeni, da se uporaba povečuje, prav tako tudi povpraševanje.

Mnogi ne vedo, da se ponašate s številnimi turističnimi točkami, v katere je implementirana tudi Zero Waste strategija. Za katere natanko gre?

Turistične točke z Zero Waste strategijo pridejo na vrsto v naslednjem koraku, čeprav smo že ves čas, ko smo izvajali aktivnosti za pridobitev trajnostnega znaka, sodelujoče deležnike nagovarjali k ukrepanju na tem področju. V ta namen smo sestavili tudi nabor ukrepov, ki bi jim bili v navdih in v pomoč.

Med drugim spodbujate razvoj s turizmom povezanih dejavnosti, tudi organizacijo in izvajanje javnih prireditev. Katerih se lahko nadejamo še v letošnjem letu? Tudi takšnih, ki bodo v skladu z Zero Waste filozofijo?

Iz leta v leto se trudimo, da so vse prireditve vedno bolj trajnostno naravnane in s čim manj odpadki. Julija bomo prvič izvedli Dolgo mizo. Zbrali smo kuharske mojstre iz naše občine, ki sledijo filozofiji, da bodo vse sestavine pridobili v radiju 20 kilometrov.

Za postrežbo jedi ne bo uporabljena plastika, voda bo postrežena v vrčih, obroki pa bodo pripravljeni glede na število oseb. Odpadka ne bi smelo biti. Med drugim delamo na tem, da bomo izmerili ogljični odtis prireditve. Tega se v Sloveniji ni lotil še nihče.

Ob tem bi bilo krivično ne omeniti mobilnega pitnika, namenjenega posebej prireditvam z manjšim proizvodom odpadkov in embalaže.

Mobilni pitnik je zelo dobrodošel na različnih prireditvah in dogodkih. Takrat že vnaprej promoviramo, da si je možno napolniti svojo stekleničko z vodo, obiskovalce spodbujamo k temu, da ne kupujejo vode v plastenkah.

Ob tem velja omeniti, da je v Kranju vodo možno natočiti v lastno steklenico na štirih lokacijah, v 4 pitnikih po mestu in okolici. Tu je kakovost in neoporečnost vode redno beležena, zato ni strahu, da bi bila le-ta oporečna.

Kaj vse je po vašem mnenju potrebno za obstoj turizma?

Definicije turizma se vedno znova spreminjajo in nadgrajujejo, prav tako tudi trendi na terenu. Težko je odgovoriti na vprašanje. Za obstoj turizma je potrebna usklajenost veliko različnih dejavnikov: od politike, sodelovanja med deležniki in vizionarskih posameznikov, do angažiranih ponudnikov in urejene infrastrukture.

Danes vidimo, da za vsako uspešno destinacijo skrbi organizacija za destinacijski management in marketing, ki vse zgoraj omenjene deležnike med seboj usklajuje in usmerja. Ne gre brez skupne smeri in vključevanja, vlaganja v razvoj in predvsem ne gre brez ljudi.

Turizem smo ljudje in to drži kot pribito. Ljudje, ki delajo v turizmu, morajo imeti svoje delo radi in biti do svoje ponudbe skrbni. Nobena, še tako napredna in zanimiva tehnologija, ne more nadomestiti odnosov, ki se tkejo med ljudmi.

Topla dobrodošlica ob prihodu na destinacijo se ti zapiše v srce, nasmeh ob postrežbi hrane daje poseben okus, iskren stisk roke ti pove, da lahko zaupaš. Pozitivne izkušnje pri turistih vzpodbudijo željo, da se v destinacijo vračajo, mi pa ostanimo pristni in bodimo ponosni na kraj, v katerem živimo.

 

Partnerji projekta