12 načel permakulture, ki jih lahko posvojite tudi vi (sploh ni težko)

V stiku z naravo

1. 4. 2021, 17:10 | Zero Waste

                            12 načel permakulture, ki jih lahko posvojite tudi vi (sploh ni težko) (foto: Shutterstock Shutterstock) Shutterstock Shutterstock

Žarek upanja za vse, ki želijo postati delček perspektivnega prehoda v okolju prijazno, etično in trajnostno prihodnost.

Miselnost, da smo primorani drastično preoblikovati in izboljšati način življenja, če želimo človeštvu omogočiti preživetje, se je dodobra ukoreninila že pri večini. Vendar je vse pogostejši skomig z rameni kot odgovor na vprašanje, kaj lahko v želji za boljši jutri storimo kot posameznik – številnim se utrne romantična ideja življenja na deželi v trajnostni skupnosti, ki jih popelje na domišljijsko potovanje proti lagodnemu ritmu vsakdana, proti srkanju jutranje dišeče skodelice kave na verandi ob spremljavi žvrgolenja ptičic in pogleda na sanjski vrtiček.

Sanje o zeliščnih nasadih, ob misli na katere se nam prikrade vonj svežega podeželskega zraka, so za nekatere resničnost. Za entuziastične pripadnike gibanja, katerega filozofija ni zaprašena, temveč presega zakonitosti teorije in podarja širok razpon praktičnih rešitev, ki jih je mogoče vpeljati na različna področja življenja.

Izmikajoča se preprosti definiciji permakultura utemeljuje, da je mogoče bivati v naravnem okolju, kadar so v ravnotežju trije pojmi: etika, ki nas opominja, da smo ljudje odvisni od ekosistemov, ekologija in ekonomija.

Je besedna zloženka kompleksnega koncepta, sestavljenega iz besed 'permanent' (v prevodu: trajen) in 'agriculture' (v prevodu: kmetijstvo), le vrtnarska tehnika ali gre za nekakšno namembno ustvarjeno skupnost, ki se bori živeti zunaj modernih okvirjev? Odgovor polagamo na dlani: je vse to in še več, zato jo le s težavo stlačimo v predal in ji okoli vratu izobesimo eno samo titulo.

Predvsem zato, ker za različne posameznike pomeni različne stvari. Že starodavna plemena so nam lahko s svojo simbiozo z okoljem v poduk na zavedanje, da smo le delček okolja, v katerem živimo, neposredno odvisni od zdravja vode, zraka in prsti. Permakultura ni religija, temveč v svojem jedru celosten sistem ekološkega načrtovanja na podlagi etik in načel na področju ohranjanja narave, vrtnarjenja, načrtovanja bivališč, ekonomije in medčloveških odnosov.

Z zasnovo se ukvarja ena izmed prvih tovrstnih organizacij v Sloveniji - Društvo za permakulturo Slovenije. Redno prirejajo izobraževalne dejavnosti, delavnice in predavanja, med drugim tudi mednarodno priznan tečaj permakulturnega načrtovanja.

"Med seboj jih smiselno povezuje z namenom, da ustvari človeške sisteme, ki zagotavljajo potrebe ljudi in obenem krepijo delovanje ekosistemov," pišejo v Društvu za permakulturo Slovenije.

Opazujte, vključujte in cenite raznovrstnost

Pripovedka o permakulturi se je začela pisati v zgodnjih sedemdesetih letih v Tasmaniji v Avstraliji izpod peresa dveh možakarjev – učitelja in njegovega študenta. Iz ekoloških in ekonomskih pretresov tedanjega časa sta jo zasnovala kot odziv nanje in z njo ponudila celostni pogled na življenje v harmoniji z naravo.

Idejni vodji Bill Mollison in David Holmgren sta se takrat ukvarjala predvsem s trajnostno pridelavo hrane, danes pa koncept poleg tega zaobjema vse preostale aspekte človeškega bivanja – socialne odnose, ekonomijo, celo izobraževanje in arhitekturo.

S skrbnim razmišljanjem o načinu, kako lahko uporabimo materialne in nematerialne vire, lahko izcimimo veliko več z veliko manjšo porabo. Z manj truda smo lahko produktivnejši in uživamo korist za svoje okolje in sebe – za ta trenutek in prihodnje generacije.

Permakulturo za piko na i odlikuje njena narava. Ni namreč izključujoča, saj lahko njena načela in prakse uporabljate vi, vaša družina in prijatelji – kjerkoli in kadarkoli. Tudi če ste stari mestni mački. Spodbuja vas, da opazujete, vključujete in cenite raznovrstnost.

Posnemajte vzorce in odnose iz narave

Skrb za planet, ljudi in pravična delitev presežkov so tri osrednje etike, s katerimi se poigrava permakultura. Ker smo ljudje socialna bitja, ki živijo v skupnostih, so medosebni odnosi ter način delovanja teh povezani s kakovostjo našega življenja.

"Vse stvari v naravi krožijo," pišejo v društvu. "Narava ne pozna odpadkov ali kopičenja virov. Nakopičeni viri, ki jih pogosto razumemo kot odpadke, se v zdravem ekosistemu porazdelijo. Naša naloga je, da ustvarjene presežke vrnemo v sistem, na mesta, kjer je to potrebno."

Etike torej predstavljajo sito za naše odločitve, načrtovalska načela pa usmerjajo proces načrtovanja. "To naredi permakulturo tudi posebno, saj je eden izmed redkih sistemov, ki se zavestno ukvarja z etičnostjo naših odločitev in dejanj v našem življenju. Sloni na pozornem, preudarnem opazovanju narave in posnemanju njenih vzorcev, ki so opisani v permakulturnih načelih. V naravi se ob najmanjši porabi energije proizvede največ, kar je treba. Naravni ekosistemi učinkovito uporabljajo razpoložljive vire in energijo brez nastajanja odpadkov ali nepotrebnih izgub. Če razumemo načela, po katerih ti ekosistemi delujejo, jih lahko prenesemo v različna področja našega življenja in s tem zagotovimo trajnost," pišejo v društvu.

Do lažjega razumevanja, kako nas permakultura vodi do bolj etičnega načina življenja, je dobro preučiti seznam dvanajstih načel, katerih temelje je postavil prav Holmgren: "Pristop nas vodi do posnemanja vzorcev in odnosov, ki jih najdemo v naravi, in ga lahko uporabimo za vse vidike človeškega bivanja."

In ker so predvsem odnosi tisti podporni stebri družbe, ki zagotavljajo našo varnost in dobro počutje, je prav, da jim posvečamo veliko pozornosti. Kljub različnim predstavam o permakulturi jo lahko razumemo kot nazor, ki nas postavlja v vlogo majhnega elementa na našem planetu ter hkrati prepoznava našo odgovornost do vseh živih bitij:

1. Opazovanje in delovanje

Biti pozoren in se odzivati na okolico je eden najpomembnejših korakov na prehodu do bolj trajnostnega načina življenja. Zgledujte se in sodelujte s posamezniki, ki so že usvojili etične pristope.

2. Shranjevanje energije

Pridelava lastne hrane doma (tudi zelišč v kuhinji) je odličen način za ulov in shranjevanje sončne energije.

3. Manj je več

V okolju povzročajte minimalne spremembe za doseganje maksimalnega učinka.

4. Upoštevanje samoregulacije

Razumevanje, kaj počnete prav in kaj narobe, je bistvenega pomena za ustvarjanje trajnostnih sprememb. Z vrednotenjem stvari, ki jih vnašate v svoj dom, lahko sprejmete boljše nakupne odločitve, skrbiš za ponovno uporabo in recikliranje.

5. Spoštovanje obnovljivih virov

V celoti izkoriščajte obnovljive vire energije ter obilje, ki ga ponuja narava (kot so denimo sonce, veter in deževnica), da zmanjšate porabo neobnovljivih virov.

6. Zmanjševanje proizvodnje odpadkov

Zmanjšujte kupljeno količino, kupujte pametno, ponovno uporabite in popravite, kar se da popraviti – na kratko in jedrnato, trudite se podaljševati življenjski cikel svojih lastnin.

7. Celostno načrtovanje

Ne glede na to, ali načrtujete nov zelenjavni vrtiček ali želite povsem na glavo zasukati svoj način življenja, si vedno oglejte širšo sliko. Celostno razmišljanje vam bo namreč priskočilo na pomoč pri napredku v pozitivni smeri.

8. Združevanje

Rastline dobro delujejo v različnih sistemih – podobno velja tudi za ljudi. Trajnost je pojem, ki ga s sodelovanjem dosegamo skupaj.

9. Stremljenje k dolgoročnim rešitvam

Vsako potovanje se začne z majhnim korakom, zato napredek gradite počasi in v skladu s potrebami in zmožnostmi. Namig: poskusite z majhnim vrtičkom na okenski polici.

10. Upoštevanje raznolikosti

Tako kot ekosistemi najbolje delujejo, če so napolnjeni z večjo raznolikostjo različnih rastlin in živali tudi človeška družba najbolje deluje, kadar je zastopanih več različnih ljudi.

11. Cenjenje malenkosti

Trajnost pomeni uporabo vseh virov, s katerimi razpolagate.

12. Prilagodljivost spremembam

Na neizbežne lahko vplivate z opazovanjem in pravočasno intervencijo.

Avtorski članek je bil prvotno objavljen v reviji Cosmopolitan Slovenija

Partnerji projekta