Ne le za pitno vodo, tudi za morje gre

EBM: "Koliko umazanega morja bo še preteklo?"

9. 7. 2021, 18:00 | Zero Waste

                            Da bi iniciative dosegle svoj namen, da bodo naše vode in tla brez škodljivih plastičnih smeti, moramo v praksi njihov duh prevzeti prav vsi, k čemur nas motivira tudi pobuda julij brez plastike – 'Plastic Free July'. (foto: Profimedia) Profimedia

Da bi iniciative dosegle svoj namen, da bodo naše vode in tla brez škodljivih plastičnih smeti, moramo v praksi njihov duh prevzeti prav vsi, k čemur nas motivira tudi pobuda julij brez plastike – 'Plastic Free July'.

Kdaj se obeta uveljavitev ukrepov proti onesnaževanju s plastiko za enkratno uporabo?

S 3. julijem po vsej Evropski uniji pričenjajo veljati prepovedi izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. To velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer prenosa v naš pravni red še nismo izvedli - avtomatsko bo torej veljala prepoved prodaje določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, praktično pa šele od odprodaje obstoječih zalog naprej. 

Pred tremi tedni se je zaključila javna obravnava osnutka uredbe, nato je sledilo je še medresorsko usklajevanje, preteče pa lahko še precej umazanega morja, preden tudi na domačem terenu uveljavimo ukrepe proti onesnaževanju z odpadki.

Cilj direktive je namreč prepolovitev morskih odpadkov do leta 2030, kar bo samo ribištvu prihranilo več milijard škode, morju pa omogočilo da še naprej igra svojo vitalno vlogo — proizvede polovico vsega kisika na svetu in veže več CO2 kot gozdovi.

Slovenski predlog uredbe pričakovano tesno sledi direktivi, vseeno pa obeta nekaj nadgradenj: konkretne cilje za ločeno zbiranje odpadne ribiške opreme, konkreten cilj za zmanjšanje potrošnje lončkov, prepoved uporabe lončkov za enkratno uporabo v aparatih za pijače javnega sektorja ter zapoved organizatorjem javnih prireditev, da morajo uporabljati trajnejše ali neplastične vsebnike za hrano in pijačo. 

Ekologi brez meja predlagajo dodatne ukrepe

Z direktivo je bil resda zadan cilj ločenega zbiranja plastenk, kako to doseči pa je prepuščeno državam: z uvedbo depozitnega sistema ali izboljšavami obstoječega zbiranja. Nekatere države, kot so Estonija, Francija, Grčija, Irska in Švedska so potencial direktive za omejevanje plastičnega onesnaževanja že izkoristile in sprejele dodatne ukrepe, kot so prepovedi izdelkov, ciljno spodbujanje ponovne uporabe in ponovnega polnjenja, in cilje za zmanjšanje potrošnje drugih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.

Kakšna bo končna oblika uredbe, zatorej še ni jasna — morda celo postane svetel primer, navkljub temu, da trenutno na semaforju ambicioznosti ukrepov sveti oranžna luč. Cilji direktive in evropske strategije o plastiki so jasni, tako da si lahko v naslednjih letih obetamo še več tovrstnih podpisov.

Vir: Ekologi brez meja

Partnerji projekta