Za začetek na delo odhaja devet prašičev, lotili pa se bodo dela mesta ob avtocesti. Če bodo učinkoviti, bodo njihovo število okrepili in jih prerazporedili še na druge lokacije.
Živali imajo mnogo sposobnosti in ljudje te s pridom izkoriščamo za svoj namen. Psi so se v času epidemije izkazali za zelo dobre 'vohljače' virusa, podgane trenirajo za iskanje preživelih v ruševinah, race v Afriki rešujejo vinograde, na Nizozemskem pa v boj pošiljajo četico prašičev.
V kakšen boj? V boj z invazivnim ameriškim hrastom, ki se je razrastel po tamkajšnjih gozdovih in parkih. Ta rastlina zelo hitro raste in to je tudi razlog, da so jo na evropska tla pripeljali v 17. stoletju, je pa prav to tudi razlog, da v 21. stoletju postaja 'nadloga'. Predvsem zato, ker ogroža avtohtone rastlinske vrste.
Prašiči imajo zelo radi plodove hrasta (želode) in v mestu Arnhem so dognali, da bi bili prav oni lahko njihovi rešitelji. Prašiči bodo pojedli plodove in rastlina se tako ne bo mogla (vsaj tako hitro ne) širiti. Kot so zapisali v članku na dutchnews.nl, gre za zelo staro metodo, ki izhaja že iz srednjega veka.
"Tovrstno upravljanje z gozdovi je popolnoma izginilo," so dejali v tamkajšnjem mestnem svetu. In še, da je šlo včasih hranjenje prašičev in upravljanje gozdov z roko v roki. Danes smo na marsikatera znanja naših prednikov pozabili, a če so delovala pred desetletji in stoletji, zakaj ne bi več?
Ali bo stara metoda učinkovita tudi v sodobnem času, bo pokazal čas. Na delo za začetek odhaja devet domačih prašičev. Kot so še zapisali v zgoraj omenjenem mediju, prašiči ob hranjenju z rilci tudi razrahljajo zemljo, v katero bodo posaditi avtohtone rastline.
Če se bodo novi sodelavci občinske uprave izkazali za učinkovite, jih bodo zaposlili še več in tudi prerazporedili na druge mestne parke in gozdove. Občani pa se bodo morali navaditi na to, da bodo na svojih sprehodih srečevali - domače prašiče.
