Philippe Starck

Pri svojih 53 letih je oblikoval že skoraj vse. Od hotelov do pohištva, od motorjev do svetilk. Prav vse njegove stvaritve pa odlikujejo inteligentna zasnova, humoren pristop in nemalo cinizma, kar daje Starckovemu dizajnu prav poseben, skoraj erotičen naboj.

Philippe Starck se je rodil 18. januarja 1949 v Parizu. Njegov oče je delal kot letalski konstruktor in oblikovalec, zato ni naključje, da je mladi Starck že kot otrok pokazal izjemno nadarjenost na oblikovalskem in tehnološkem področju. Leta 1968 je ustanovil svoje prvo podjetje, ki je proizvajalo napihljive izdelke. V sedemdesetih je opremil pariška nočna kluba Le main Blue (1976) in Les Bains-Douches (1978).

Kot oblikovalec interierja se je proslavil s prenovo zasebnega apartmaja francoskega predsednika Mitterranda v Parizu. Med zanimivejšimi projekti so zagotovo melanholično-nostalgičen pariški lokal Cafe Costes, tokijski Manin in Teatriz v Madridu. 1988. je oblikoval interierja v hotelih Royalton in Paramount v New Yorku. Imel je vodilno vlogo pri oblikovanju Groningenskega muzeja, zgradbe La Flamme, poslovnih zgradb Nani Nani v Tokyju in poslovne zgradbe The Green Baron v Osaki.

Veliko se je posvetil tudi oblikovanju zasebnih hiš, kot so Lemoult v Parizu, The Angle v Antwerpnu in zasebna hiša v Madridu (1991). Oblikoval je tudi več industrijskih izdelkov za različna podjetja v Evropi. Med najbolj znane gotovo sodijo pisarne podjetja Vitra, testenine Panzani, jadrnica Beneteau, motorno kolo Moto Aprilia, steklenica za mineralno vodo Glacier, zobne krtačke Flurocaril, ure Fossil in kolekcija torb Samsonite.

Kot ortodoksen deloholik je vse svoje življenje posvetil oblikovanju najrazličnejših uporabnih predmetov, ki odražajo izviren oblikovalski pristop, humor in nostalgijo. Starck je utelešenje načrtovalske filozofije, delovne logike in erotične fantazije. S svojim delom ves čas dokazuje, da je vsak projekt pravzaprav izziv, ki ga ne sme zamuditi.

Nekoč je izjavil: »Nimam okusa, imam samo delovno logiko. Nikar me ne sprašujte, zakaj rjava barva ne gre s črno. Vsaka barva ima svoj semantični pomen in skupaj tvorijo neko pomensko vsebino.«

Starckovi predmeti so statusni simboli, čeprav niso nujno v najvišjem cenovnem razredu. In če želite presenetiti svojo drago z malo drugačnim darilom, ji boste zagotovo kupili Starckovo uro ali komplet kovčkov. Tistim, ki želite resnično doživeti Starckov ambient, pa svetujemo, da obiščete hotel Sanderson v Londonu.

O sebi pravi, da je mazohist, ki poskuša svoja občutja prenesti v material. Oblikovalec je agitator, nekdo, ki pretrese množice. Starckove oblike so organsko čiste, polne kontradiktornosti in elegance, včasih nostalgične in nedvomno modne. Starck se ne ustavi tudi pri največjem kiču, kar daje njegovemu uspehu še poseben ciničen pomen.

Če ste kdaj v butični trgovini opazili nenavadno oblikovan predmet, ki bi ga z vašo domišljijo s pridom uporabili v posteljnih zadevah, vas opozarjamo, da je namenjen ožemanju limon!

TEKST: Gojko Zrimšek

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol