(Pre)nizka kazen, ker je posilstvo trajalo relativno kratko? V Sloveniji!

Sodni fiasko

27. 2. 2020, 14:09 | Aktualno | Piše: Nataša Zupanc
(Pre)nizka kazen, ker je posilstvo trajalo relativno kratko? V Sloveniji! (foto: profimedia) profimedia

Pred dobrim letom dni se je slovenska javnost zgražala ob novici o oprostitvi moškega, ki je 11. oktobra 2015 ob 7. uri zjutraj v otroški sobi svojega stanovanja spolno napadel spečo družinsko prijateljico. Sodišče ga je po modelu prisile, ki v posilstvu ’prepozna’ znake kaznivega dejanja le, če se žrtev napada ’dovolj močno’ upira, oprostilo posilstva, saj je silo uporabil šele, ko se je ta zbudila, da napad lahko ’še’ dokončal. Napadalec je bil tako kriv le blažjega kaznivega dejanja, za katerega je dobil zgolj leto dni zapora.

Primer, ki je razburil javnost, je takrat prebudil tudi stroko.

Po nekaj javnih debatah in okroglih mizah o nuji prevetritve slovenskega spolnega kazenskega prava, za katerega poznavalci priznavajo, da vsebuje številne zastarele določbe, pa se na koncu ni kaj dosti spremenilo. To dokazuje aktualni sodni fiasko v primeru 17-letnice, ki jo je s še dvema storilcema junija 2015 na portoroški plaži posilil reševalec iz vode. Slovenski mediji danes namreč pišejo, da je šele koprsko višje sodišče popravilo sodbo prvostopenjskega, ker je to neupravičeno izreklo kazen, ki je bila celo nižja od najnižje zagrožene.

Naj spomnimo, da je bil storilec, ki je posilstvo takoj priznal, obsojen na 17 mesecev zapora, drugi posiljevalec ostaja neznan, Koprčan, ki je na sodišču vztrajal pri nedolžnosti, pa je bil sprva obsojen na dve leti zapora.

Višje sodišče skuša zdaj sramotno nizko izrečeno kazen ’popraviti’ tako, da to zvišuje na tri leta zapora.

In razlogi za odločitev prvostopenjskega sodišča za kazen, ki je bila celo pod zakonsko predvidenim minimumom?

Na okrožnem sodišču naj bi uporabili naslednja omilitvena določila:

  • posiljevalec naj žrtve ne bi poškodoval,
  • posilstvo pa naj bi trajalo relativno kratko.

Za kaznivo dejanje posilstva je sicer predpisana kazen od enega do 10 let zapora. Če posilstvo zagreši več oseb zapored, pa je predpisana kazen od treh do 15 let zapora.

Kdaj bo: dovolj!?

V luči tovrstnih sodnih epilogov, se skratka ne gre čuditi statistikam, ki kažejo, da posilstvo prijavi zgolj vsaka osma (po nekaterih podatkih tudi šele deseta) žrtev spolnega napada.

"V Sloveniji je povprečno vsak teden posiljena ena ženska. V prvem polletju letos je policija obravnavala 35 posilstev, v letu 2013 53, leto prej 58, leta 2011 55, potem 63 in leta 2009 celo 79. To so prijavljena posilstva. Znaten delež spolnega nasilja, morda celo do 90 odstotkov, je neprijavljenega. Storilci so v okoli 80 odstotkih primerov žrtvi poznani." - Amnesty International Slovenija

Tudi krivci za takšno stanje so znani:

  • Neučinkovit sodno kazenski sistem, ki žrtve fizičnega in spolnega nasilja neprimerno obravnava, obsoja ali celo ne jemlje resno, k temu pa lahko prištejemo še dolgotrajne in mučne postopke tako v preiskovalnih kot kasnejših postopkovnih fazah.
  • Vseprisoten družbeni pojav obsojanja žrtve je ena največjih preprek za ženske, ki bi si želele o doživeti grozi spregovoriti – naj bo to zasebno, javno ali pa celo v sodno – kazenskih postopkih.
  • Tu sta še globok sram, ki ga žrtev po takem napadu občuti v sebi, in socialna stigma, ki rado sledi uradni prijavi žrtve - še posebno, če gre za znanega in v družbi uglednega predatorja. Žrtve se pogosto bojijo tudi odziva svoje družine in najbližjih kot odziva širšega kroga znancev, sodelavcev in sosedov.
Naj vam na tem mestu v razmislek (in senzitivizacijo za dotično problematiko) v ogled priporočimo Netflixovo serijo Unbelievable, ki je bila posneta po resnični zgodbi posiljenega dekleta in jasno pokaže vso neprofesionalnost in netaktnost za te delikatne delikte neizurjene policiste, kot tudi vse mite in neresnice, s katerimi družba še dodatno in vedno znova reviktimizira žrtve spolnega nasilja: Serija Unbelievable o vsem, kar je narobe v odnosu družbe do žrtev spolnega nasilja.

Tudi zato se zdaj sprašujemo: kako daleč so pristojni z obljubami izpred leta dni, ki so bile dane tako javnosti kot organizacijam, ki delujejo na področju zaščite človekovih pravic, da se definicija kaznivega dejanja posilstva posodobi v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in bo torej temeljila na odsotnosti privolitve?

Govorimo skratka o tem, da bi model prisile (t.j. model 'ne pomeni ne') zamenjali z modelom soglasja (t.j. model 'ja pomeni ja').

»Za razliko od modela prisile, za obstoj kaznivega dejanja ni potrebna uporaba sile ali grožnje. Za razliko od modela »ne pomeni ne« se ne predpostavlja, da oseba hoče imeti spolni odnos –kadarkoli in s komerkoli –vse dokler temu ne nasprotuje. Tako stališče je za vsakodnevne interakcije z znanimi in neznanimi ljudmi (npr. v službi, šoli, na ulici) sila nenavadno. Izhodišče modela »ja pomeni ja« je obratno: predpostavljamo, da oseba noče imeti spolnega odnosa vse dokler ne izrazi volje zanj. To pomeni, da je storilec odgovoren za kaznivo dejanje ne le v primeru, ko je žrtev spolnemu ravnanju nasprotovala (»ne pomeni ne«), ampak tudi v primeru, ko svoje volje ni izrazila oziroma je ostala pasivna (odsotnost »da« pomeni »ne«)« - VIR: tukaj

Medtem ko čakamo na odgovore, vam za bolj poljudno razlago modela privolitve v branje ponujamo le še:

Nataša Zupanc
Redaktor, urednik, novinar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri