Epidemija še poslabšala položaj prekarnih delavcev

4. 9. 2020, 08:38 | Kariera | Vir: STA
Epidemija še poslabšala položaj prekarnih delavcev (foto: Shutterstock) Shutterstock

Slovenija že vrsto let beleži porast prekarnih oblik dela. Delavci v atipičnih oblikah dela praviloma nimajo bolniške, dopusta, regresa, malice in prevoza, epidemija covida-19 pa je njihov položaj še poslabšala. Nevladne organizacije, ki že leta pozivajo k sistemskim ukrepom, so pesimistične, ministrstvo za delo pa aktivnosti napoveduje za jesen.

Neenotne ocene števila prekarcev

Slovenija še vedno nima definicije prekarnosti, zato ni povsem jasno, koliko prekarnih delavcev je v državi. Statistični urad navaja, da jih je bilo v drugem četrtletju letos 39.000, pri čemer med prekarne oblike šteje študentsko delo, agencijsko delo, neprostovoljno zaposlitev s krajšim delovnim časom ter samozaposlene, ki ne zaposlujejo in delajo pretežno za eno stranko. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo medtem ocenjuje, da je v atipičnih oblikah med 200.000 in 250.000 ljudi, ker pri izračunu upošteva tudi delo za določen čas in samozaposlene, ki delajo za več naročnikov, a nimajo monopolnega položaja na trgu.

"Število prekarnih delavcev je tudi v Sloveniji odvisno od tega, kaj razumemo s prekarnostjo in kakšen je naš pogled na to eksistencialno negotovost," je različne številke komentiral predsednik Svobodnega sindikata Slovenije, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Mirsad Begić.

Ob odlašanju vzpostavitve definicije, za kar krivi državne institucije v navezi z delodajalci, se mu zdi sporno tudi razlikovanje med zakonito in nezakonito uporabo atipičnih oblik dela, saj da je tipična oblika dela takoj odrinjena stran, prekarnost pa nato povezana šele z nezakonitem izkoriščanjem delavcev.

"Taka zožitev je tendenciozna, saj so ljudje pogosto že v povsem zakonitih oblikah dela pretirano izkoriščani in zato v negotovem položaju," je poudaril.

Epidemija stanje še poslabšala

Predstavnika gibanja za dostojno delo Borut Brezar in Hana Radilovič sta medtem opozorila, da prekarci pogosto živijo pod pragom tveganja revščine in da je izbruh novega koronavirusa njihov položaj še poslabšal. V gibanju so pred kratkim na vzorcu 1400 samozaposlenih izvedli raziskavo, iz katere je razvidno, da ima kar tretjina samozaposlenih občutke depresivnosti na delovnem mestu, 14 odstotkov pa je imelo od začetka samozaposlitve celo samomorilne misli. Približno polovica jih je priznala, da so v zadnjem letu pogosto delali izčrpani, sta povzela izsledke.

Kot sta dodala, v gibanju zadnje mesece prejemajo številne izpovedi prekarnih delavcev. Ob tem sta predstavila zgodbo študentke Urše, ki se je zaradi nasilja v družini odselila od doma, tako da si sama plačuje najemnino, vse pripadajoče stroške in šolnino za izredni študij. Pred epidemijo je ves delovni teden delala povprečno devet ur dnevno, zdaj pa je brez prihodkov, pri čemer ne more računati ne na starše ne na državo.

Vlada je sicer s protikoronsko zakonodajo samozaposlenim omogočila pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj, oprostila jih je tudi socialnih prispevkov, študentom pa je priznala enkraten dodatek v višini 150 evrov.

Poziv k sistemskim spremembam

Ko gre za ukrepanje države na področju prekarnosti, pa so tako v sindikatu kot v gibanju pesimistični. Begić je ocenil, da "vsakršno podaljševanje 'triažnih postopkov' pomeni dodatno metanje peska v oči, nadaljnje izigravanje vse bolj osiromašenih ljudi ter stopnjevanje izkoriščanja delavstva". Glede morebitnih sprememb je dejal, da morajo biti take, da ne bodo povzročile segregacije in diskriminacije.

Tudi Brezar in Radilovičeva sta opozorila, da je prekarnost sistemski problem.

"Dokler torej živimo v sistemu, ki postavlja dobiček pred dobrobit zaposlenih, so žal v veliki meri možni le lepotni popravki," sta dodala. Ob tem sta spomnila, da sta bili v času vlad Mira Cerarja in Marjana Šarca s ciljem pripraviti ukrepe ustanovljeni delovni skupini, pa se ni zgodilo nič. "Zdi se, da v politiki še vedno velja, da se spremembam izognemo tako, da se ustanovi delovna skupina," sta kritična.

V gibanju sicer predlagajo minimalno urno postavko za atipične oblike dela in uvedbo plačane bolniške odsotnosti za samozaposlene, zavzemajo pa se tudi za ureditev javnega naročanja, ki zdaj v mnogih primerih temelji na najcenejšem ponudniku, ki najema prekarno delovno silo.

"Uvesti bi morali najmanj dve varovalki - prva bi morala biti, da morajo izvajalec in njegovi podizvajalci zagotoviti redno zaposlene delavce, ki bi izvedli projekt. Druga varovalka pa bi morala biti možnost, da država prekine pogodbo s tistimi izvajalci, ki kršijo delovno zakonodajo," sta navedla Brezar in Radilovičeva.

Premik jeseni?

Minister za delo Janez Cigler Kralj je medtem povedal, da se zaveda negativnih posledic prekarnosti na mikro in makro ravni.

"Na mikro ravni govorimo o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter davčno politiko," je dejal.

Strinjal se je, da se situacije ne sme ocenjevati površinsko, zato je v pričakovanju izsledkov Multidisciplinarne analize prekarnega dela (MAPA) oz. pravnih, ekonomskih, socialnih in zdravstveno-varstvenih vidikov tega vprašanja, ki bodo predstavljeni jeseni. "Če bo treba, bomo na podlagi tega predlagali ukrepe," je napovedal.

Sicer pa naj bi bila ena večjih težav prekarcev tudi ta, da niso dovolj sindikalno organizirani. Begić je pri tem spomnil, da je bil v okviru njihovega sindikata pred skoraj štirimi leti kot interesna oblika organiziranja ustanovljen Sindikat prekarcev, "ki pa doslej žal v tradicionalno delavko-sindikalno-gibanjskem smislu kljub taki začetni zastavitvi še ni dovolj prisoten v slovenskem svetu dela".

"Vidnejših rezultatov ni opaziti zaradi težkega položaja neposredno prizadetih, težavnih razmer za sindikalno gibanje in pičlih virov," je navedel.

Pripravila Marjetka Nared

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri