Najstnica skupaj s fantom in njegovimi brati obesila svojega posiljevalca: "Ampak ... kaj pa je imel oblečeno?"

Stolpce črne kronike na Švedskem te dni polni nenavaden primer: po tem, ko je najstnico posilil voznik taksija, sicer migrant z Bližnjega vzhoda, so se žrtev posilstva, njen fant in njegovi trije bratje organizirali in posiljevalca obesili v gozdu. Peterica je zdaj osumljena brutalnega umora, za katerega so policisti dejali, da spominja na "usmrtitev", je konec septembra poročal švedski portal Fritiader.se.

V času posilstva je imela žrtev le 14 let, 15 pa, ko se je – letos februarja – odločila, da bo prijavila svojega posiljevalca, migranta z Bližnjega vzhoda, ki jo je posilil med vožnjo s taksijem. To še zdaleč ni osamljen primer: po podatkih portala Fritiader.se je vožnja s taksijem na Švedskem za mlada dekleta zelo tvegana prav zaradi velike verjetnosti posilstva.

26. marca je bil taksi posiljevalca nato najden v naravnem rezervatu Hjälstaviken v občini Enköping severno od Stockholma. Bil je zapuščen, prekrit s snegom, taksimeter pa je še tekel. 

1. aprila so policisti v bližnjem gozdu odkrili tudi mrtvega taksista, obešenega na drevo. Sum je takoj padel na posiljeno dekle in njene pomočnike, ki so zdaj stari 16, 17 in 18 let. Dekle naj bi 24. marca na kraj umora zvabilo svojega posiljevalca, mu naročilo, naj "s sabo prinese vodko" in ga tam zadržalo do prihoda štirih fantov. Policija je našla pogovor, v katerem je prijateljem dejala, da se bodo fantje "srečali z njenim posiljevalcem", fantje pa naj bi nekaj dni prej kupili vrv in maske.

Zaenkrat zločin vsi zanikajo, najstnica je priznala le, da je taksista zvabila v gozd, a le z namenom, da bi ga pretepli.

"Zakaj je šel sam v gozd?"

Širša javnost se je z nenavadnim zločinom seznanila, ko je ta postal viralen na družbenem omrežju TikTok. Najbolj komentirana, všečkana in deljena objava o primeru ima ta hip 2 in pol milijona všečkov. Tam je primer sprožil tudi zanimivo gibanje: številne ženske, ki so bile tudi same žrtev spolnega nasilja ali posilstva, pod novicami o umorjenem posiljevalcu puščajo komentarje, ki se po navadi znajdejo pod objavami o posilstvih ali čestitajo dekletu za dejanje, ki bi ga morale – vsaj simbolno – storiti tudi same, mnogim med njimi je travma zaradi posilstva namreč uničila življenje.

"Ampak ... kaj pa je imel oblečeno?" se tako sprašujejo številne uporabnice, s čimer cinično namigujejo na najpogostejše vprašanje, ki ga dobijo posiljene ženske: pogosto jim očitajo, da so z "neprimernimi" ali pretirano razgaljenimi oblačili pravzaprav same izzvale posilstvo.

"Zakaj je šel sam v gozd, a ni vedel, da se mu lahko kaj zgodi?"
"Če ni hotel, da ga umorijo, bi lahko nosil puli."
"Najbrž je kazal preveč gole kože, moral bi vedeti, da to privlači morilce."
"Taksist je nevaren poklic. Moral bi biti pripravljen na to, da se mu lahko kaj zgodi."
"Nimate pojma, kako terapevtsko to deluje name," je zapisala druga uporabnica. "Dekle bi moralo biti ponosno. Še veliko drugih žensk je rešila trpljenja."

Tretja je dejala, da ob primeru misli na to, da je imela sama ob posilstvu le 13 let. "Tudi to dekle je bilo še otrok. Pogum in moč, ki ju je pokazala, sta neverjetni."

Kakšno kazen bodo dobili dekle in fantje, če jim dokažejo krivdo, glede na to, da je večina mladoletna, še ni jasno, vsekakor pa je najstnica ne glede na brutalnost dogodka postala simbol upora za vse ženske, ki so se ob prijavi posilstva zataknile v sodnih mlinih – ali pa zaradi bojazni, da jim ne bi verjeli, do tja sploh niso prišle. Posilstvo je namreč, kot je lansko leto poročalo Delo, tako pri nas kot drugod po svetu zločin z največ dvomi o žrtvah. Ko podajo prijavo, se agonija zanje v resnici šele začne.

"Sistem je do oškodovank, če sploh pridejo do sodišča, krut. Prišli smo do spremembe zakonodaje na področju posilstva. Vendar se stvari s spremembo zakonodaje same od sebe ne spremenijo. Žrtve so še vedno izpostavljene največjemu mogočemu dvomu o kaznivem dejanju, ki so ga prijavile. V nobeno drugo kaznivo dejanje se tako zelo ne dvomi, kot prav, ko gre za posilstvo. In zgodbo morajo potem ponavljati znova in znova in znova," je za Delo povedala Maja Plaz iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

"Spomnimo se gospe, ki nas je klicala, da je po šestih letih spet klicana na sodišče. Da ne zmore. Da ve, da jo bodo obtožili lažne prijave, da če se tam ne bo pojavila, ve, da bo kaznovana, da piše v vabilu, da jo bodo privedli, če ne pride. Ampak da ne zmore že desetič ponavljati, kaj se je zgodilo pred več kot pol desetletja. Da poskuša živeti naprej."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol