Uredništvo | 3. 4. 2024, 11:31

Na Hrvaškem umrl eden največjih režiserjev naše dobe, ki je posnel najdražji film v Jugoslaviji

Profimedia

Veljko Bulajić, režiser filma Bitka pri Neretvi, je umrl pri 96 letih.

Umrl je Veljko Bulajić, eden največjih filmskih režiserjev iz naše regije, ki je trajno oblikoval jugoslovanski in hrvaški filmski svet. Novico o smrti so potrdili družinski člani.

Režiser Veljko Bulajić se je rodil 22. marca 1928 v vasi Vilusi. V Sarajevu je končal gimnazijo, po vojni pa je našel prostor v Domu JLA v Zagrebu, kjer se je družil z mlajšimi povojnimi intelektualci. Nato se je začel zanimati za kinematografijo in vpisal se je na filmsko režijo na Centro Sperimentale v Rimu. Diplomiral je leta 1959 in sodeloval z velikimi režiserji, kot sta Federico Fellini in Vittorio De Sica.

Režijsko kariero je ob vrnitvi v Srbijo začel z dvema kratkima filmoma: Kamen i more ter Brod lutalica (1953). Prvi celovečerni film Vlak bez voznog reda, ki govori o povojnih migracijah prebivalstva, je bil posnet leta 1959. Sledil je film Rat (1960), velik uspeh pa je dosegel s filmom Uzavreli grad (1961), ki predstavlja življenje v novem industrijskem središču. Za svoje delo je prejel številne nagrade.

Za svoje delo je prejel številne nagrade.

Za svoje delo je prejel številne nagrade.

Profimedia

Bulajić je avtor, čigar filmi so dosegli velik uspeh pri domačih in tujih gledalcih. Kozara, Vlak bez voznog reda, Atentat u Sarajevu skupaj z Bitko na Neretvi so na vrhu seznama najbolj gledanih filmov v nekdanji Jugoslaviji. Ti štirje filmi so bili prikazani v mnogo državah, kar so jugoslovanske oblasti spodbujale iz političnih in ideoloških razlogov. Njegovi filmi so prinesli tudi veliko denarja.

Celovečerni dokumentarni film Skopje je bil predvajan po vseh televizijah sveta in je avtorju prinesel prestižno nagrado UNESCO Kalinga za "vrhunske dosežke na področju umetnosti in znanosti". Bitka na Neretvi je najdražji film, ki je bil kadarkoli posnet v Jugoslaviji.

Veljko Bulajić je dobitnik nagrad zlati lev v Benetkah in zlate nimfe v Monte Carlu, nagrade za režijo v San Sebastianu in New Delhiju, zlate medalje na moskovskem mednarodnem filmskem festivalu, mednarodne nagrade kritikov Cidalca, nagrade zlatega razreda za najboljši film v Valladolidu ter več nagrad občinstva in drugih nagrad.

Na puljskem filmskem festivalu je prejel več zlatih aren za najboljše filme in najboljšega režiserja, Ameriška akademija znanosti in umetnosti pa je njegov film Bitka pri Neretvi nominirala za oskarja.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol