Če želite, da bo domače kislo zelje ravno prav čvrsto, listi pa primerni za pripravo sarme, branjevki postavite dve vprašanji.
Jesen je čas, ko številna gospodinjstva pripravljajo ozimnico, med katero ima posebno mesto kislo zelje. Nekateri ga kupijo že pripravljenega, drugi prisegajo na domače kisanje, saj želijo sami poskrbeti za okus in kakovost te nepogrešljive sestavine zimskih jedi. Toda če nameravate kisati cele glave zelja, iz katerih boste pozneje pripravljali sarmo, morate biti pri nakupu še posebej pozorni. Vsako zelje namreč ni primerno za ta namen, četudi je na prvi pogled videti sveže in kakovostno. Prav zato je dobro, da branjevki na tržnici pred nakupom postavite dve vprašanji. Odgovora vam lahko prihranita precej razočaranja, piše hrvaški Tportal.
Prvo vprašanje: Za katero sorto zelja gre?
Pri izbiri zelja za sarmo je najpomembnejša sorta. Različne vrste zelja se namreč razlikujejo po debelini listov, njihovi prožnosti in čvrstosti. Za pripravo sarme so najprimernejše sorte s tanjšimi, prožnimi listi, ki jih je po kisanju mogoče brez težav zvijati okoli nadeva. Nekatere sorte, namenjene predvsem industrijski pridelavi ali daljšemu skladiščenju, imajo debelejše in bolj toge liste z izrazitimi rebri. Ti se lahko pri zvijanju trgajo, zato priprava sarme postane precej zahtevnejša. Če torej kupujete cele glave za kisanje, branjevko vprašajte, katero sorto prodaja in ali je primerna za pripravo sarme.
Drugo vprašanje: Kdaj je bilo zelje pobrano?
Druga pomembna podrobnost je čas pobiranja oziroma obiranja zelja. Zelje, ki je bilo predolgo ali nepravilno skladiščeno, lahko izgublja vlago in kakovost, kar vpliva tudi na njegovo obnašanje med kisanjem. Za uspešno mlečnokislinsko fermentacijo so pomembni naravni sladkorji v zelju, ki jih mlečnokislinske bakterije pretvarjajo v mlečno kislino. Ta poskrbi za značilen kisel okus in pomaga pri konzerviranju. Sveže in pravilno skladiščeno zelje je zato dobra izbira, vendar sama svežina še ne zagotavlja uspešnega kisanja. Pomembni so tudi ustrezna količina soli, temperatura in higienski pogoji.Pri nakupu se zato pozanimajte, kdaj je bilo zelje pobrano in kako je bilo do prodaje shranjeno.
Dober trik: Glavo zelja primite v roke
Poleg pogovora z branjevko lahko kakovost zelja preverite tudi sami. Najprej glavo nežno stisnite z dlanmi. Biti mora čvrsta in kompaktna, listi pa se pod pritiskom ne smejo pretirano ugrezati. Pomembna je tudi teža. Če primerjate dve približno enako veliki glavi, je običajno bolje izbrati težjo, saj to nakazuje gostejšo razporeditev listov. Pozorni bodite še na zunanje liste. Manjše površinske poškodbe, ki nastanejo med pobiranjem ali prevozom, niso nujno problematične, medtem ko sluzasta površina, neprijeten vonj ali znaki gnitja pomenijo, da zelje ni primerno za nakup.
Preberite še:
- Rusi poznajo preprost trik za najboljše kislo zelje: dodajo to zelenjavo, zaradi katere slanica ostane bistra, zelje pa se nikoli ne pokvari
- Kako kakovostno je kislo zelje v slovenskih trgovinah: raziskava postregla s presenetljivimi rezultati
- Ob tej pozabljeni in nadvse zdravi jedi, ki so jo pripravljale naše babice, si boste obliznili prste
Zakaj je pravilna izbira tako pomembna?
Pri kisanju celih glav zelja želimo doseči ravno pravšnjo kislost in ohraniti dovolj čvrste, vendar prožne liste. Če so listi predebeli, je zvijanje sarme zahtevnejše, če pa se med kisanjem preveč zmehčajo, se lahko med pripravo trgajo. Zato se uspešna priprava domače sarme ne začne šele pri kuhanju nadeva, temveč že precej prej – na tržnici, pri izbiri pravega zelja.
Ko boste naslednjič kupovali zelje za kisanje, ga torej ne izbirajte samo po velikosti in videzu. Branjevko vprašajte po sorti in času pobiranja, nato pa preverite še čvrstost in težo glave. Tako boste imeli precej boljše možnosti, da boste iz domače ozimnice pripravili okusno sarmo z lepo oblikovanimi, prožnimi zeljnimi listi.
Povzeto po: Tportal.hr