Pasulj po receptu iz leta 1939: naše babice so mu dodajale sestavino, na katero danes pogosto pozabimo (in to naredi veliko razliko)

19. 11. 2026, 16:00 | Uredništvo
Pasulj po receptu iz leta 1939: naše babice so mu dodajale sestavino, na katero danes pogosto pozabimo (in to naredi veliko razliko) (foto: Profimedia)
Profimedia

Skoraj 90 let star recept razkriva preprost kuharski trik, zaradi katerega je pasulj še posebej aromatičen, bogat in okusen

Pasulj je ena tistih jedi, ki nas spominjajo na domačo kuhinjo, otroštvo in kosila pri babici. Nekoč je bil pogosto na jedilniku, saj so ga lahko pripravili iz preprostih, cenovno dostopnih sestavin, poleg tega pa je nasitil vso družino. Čeprav danes poznamo številne različice pasulja, se je včasih vredno vrniti k starim kuharskim knjigam. V njih se namreč skrivajo uporabni nasveti, ki jih sodobna kuhinja pogosto spregleda.

Enega takšnih najdemo v kuharski knjigi Moj kuvar, ki jo je leta 1939 izdala Spasenija Pata Marković, ena najbolj znanih avtoric kuharskih priročnikov na območju nekdanje Jugoslavije. V knjigi je predstavila recept za gost pasulj s prekajenimi svinjskimi nogicami. Njegova posebnost ni v začimbah ali zapletenem postopku, temveč v preprostem triku, ki jedi zagotovi izrazitejši okus.

Skrivnost je v vodi, v kateri se kuha fižol

Po starinskem receptu fižola ne kuhamo zgolj v navadni vodi. Najprej posebej skuhamo prekajene svinjske nogice, nato pa tekočino, v kateri so se kuhale, uporabimo za pripravo pasulja. Tako fižol med kuhanjem vpije aromo prekajenega mesa, pasulj pa dobi polnejši okus. Zaradi želatine, ki se med kuhanjem sprošča iz svinjskih nogic, postane tudi nekoliko bolj gost. Gre za preprost postopek, ki lahko bistveno izboljša končni rezultat.

Starinski pasulj po receptu iz leta 1939

Sestavine:

  • 500 g belega fižola

  • 4 prekajene svinjske nogice

  • 4 do 5 čebul

  • 2 do 3 žlice svinjske masti

  • 2 ravni žlici moke

  • malo mlete rdeče paprike

  • sol po potrebi

Postopek priprave:

Fižol najprej preberite, operite in ga po možnosti čez noč namočite v hladni vodi. Naslednji dan vodo odlijte, fižol prelijte s svežo vodo in pristavite na štedilnik. V drugem loncu medtem kuhajte dobro oprane prekajene svinjske nogice. Ko fižol prvič zavre, odlijte vodo in jo nadomestite z vročo tekočino, v kateri so se kuhale svinjske nogice.

Čebulo olupite, narežite na tanke rezine in jo dodajte fižolu. Kuhajte na zmernem ognju, dokler se fižol ne začne mehčati. Nato dodajte še kuhane svinjske nogice in vse skupaj počasi kuhajte, dokler fižol ni povsem mehak. Po potrebi prilivajte tekočino od kuhanja mesa, da pasulj ostane primerno gost.

V ponvi segrejte svinjsko mast, dodajte moko in jo med mešanjem pražite, dokler ne postane svetlo rjava. Ponev odstavite, vmešajte malo mlete rdeče paprike in pripravljeno prežganje dodajte pasulju. Dobro premešajte in pustite, da jed na majhnem ognju vre še nekaj minut. Sol dodajte šele na koncu, saj so prekajene svinjske nogice lahko že precej slane.

Preberite še:

Kako lahko starinski recept prilagodite današnji kuhinji?

Če prekajenih svinjskih nogic nimate, lahko uporabite prekajena svinjska rebra ali drugo prekajeno meso. Pomembno je predvsem, da fižol kuhate v tekočini, ki je že prevzela okus mesa. Svinjsko mast lahko nadomestite z manjšo količino olja, prežganje pa po želji tudi izpustite. V tem primeru lahko nekaj kuhanega fižola pretlačite in ga vrnete v lonec, da se pasulj naravno zgosti.

Še en uporaben nasvet: fižol kuhajte počasi, brez močnega vrenja. Tako bodo zrna lažje ohranila obliko, jed pa bo enakomerno kuhana. Če je prekajeno meso zelo slano, ga pred kuhanjem za nekaj časa namočite v hladno vodo. Pasulj je pogosto še okusnejši naslednji dan, ko se okusi dodatno povežejo. Postrezite ga s kosom domačega kruha.

Kdo je bila ženska, ki je zapisala ta recept?

Spasenija Pata Marković se je rodila leta 1881 v Beogradu in se izobraževala tudi na Dunaju. Bila je učiteljica, avtorica kuharskih priročnikov in zagovornica izobraževanja žensk. Od leta 1937 je v časopisu Politika urejala kuharsko rubriko, v kateri je objavljala recepte in gospodinjske nasvete. Pri zbiranju receptov so sodelovale tudi bralke iz različnih krajev takratne Jugoslavije. Leta 1939 je izšla njena knjiga Moj kuvar, ki ni vsebovala le receptov, temveč tudi nasvete o prehrani, izbiri živil in organizaciji gospodinjstva.Pozneje je na njeni osnovi nastal Veliki narodni kuvar, ki je postal nepogrešljiv priročnik številnih gospodinjstev. Pata Marković je umrla leta 1974, njeni recepti pa so ostali del kulinarične dediščine nekdanje Jugoslavije.

Povzeto po: Danas.rs

Imate visok krvni tlak? Preverite, ali je za zajtrk bolje pojesti kuhano jajce ali omleto (s tem si boste naredili uslugo - in morda vas dejstva presenetijo)