Preden naslednjič med kuhanjem nekaj samodejno odvržete v koš, pomislite še enkrat – prav ta kuhinjski "ostanek" lahko precej izboljša priljubljeno jed na žlico.
Zelenjavne enolončnice so preproste, nasitne in odlične za porabo zelenjave, ki jo imamo v hladilniku. Toda predvsem pri jedeh brez mesa se včasih zgodi, da jim kljub začimbam nekaj manjka. Okus je lahko nekoliko pust in brez tiste globine, zaradi katere bi z veseljem zajeli še eno žlico. Rešitev se lahko skriva v delu živila, ki ga večina ljudi brez razmišljanja zavrže.
Parmezan ste pojedli, kaj pa naredite s skorjo?
Ko porabimo kos parmezana, nam na koncu ostane trda skorja. Pogosto konča v smeteh, vendar jo je vredno shraniti. Skorjo parmezana lahko namreč med kuhanjem preprosto položite v lonec z juho ali enolončnico. Med počasnim kuhanjem se začne mehčati in v tekočino sprošča intenziven, rahlo slan okus ter jedi doda več globine oziroma tako imenovanega okusa umami. Prav zato jo kuharji uporabljajo pri pripravi zelenjavnih juh in enolončnic, jedi iz fižola, rižot in različnih omak.
Preprosta zelenjavna enolončnica
Za pripravo potrebujete:
-
2 krompirja,
-
2 korenčka,
-
1 večjo čebulo,
-
2 stroka česna,
-
1 manjšo bučko,
-
150 g fižola ali čičerike,
-
1 kos skorje trdega parmezana,
-
1 žlico paradižnikovega koncentrata,
-
1 lovorjev list,
-
malo olivnega olja,
-
sol,
-
poper,
-
približno 1 liter vode ali zelenjavne osnove.
Čebulo drobno nasekljajte in jo na olivnem olju počasi pražite, dokler se ne zmehča. Dodajte nasekljan česen in paradižnikov koncentrat ter vse skupaj na kratko popražite. Krompir in korenje narežite na manjše koščke ter ju stresite v lonec. Dodajte lovorjev list, fižol ali čičeriko ter zalijte z vodo oziroma zelenjavno osnovo. Zdaj pride na vrsto sestavina, ki bi sicer najverjetneje končala v košu.
Skorjo preprosto položite v lonec
Skorjo parmezana po potrebi obrišite oziroma očistite in jo v enem kosu položite v enolončnico. Jed nato na zmernem ognju kuhajte najmanj 30 minut. Dlje ko se skorja kuha, več okusa bo oddala tekočini. Praviloma se ne bo povsem raztopila, bo pa postala občutno mehkejša. Proti koncu dodajte narezano bučko in kuhajte še približno deset minut. Šele nato enolončnico poskusite in presodite, koliko soli še potrebuje. To je pomembno, saj je parmezan že sam po sebi precej slan. Če jed solite tako kot običajno že na začetku kuhanja, jo lahko hitro presolite.
Kaj narediti s skorjo po kuhanju?
Pred serviranjem jo lahko preprosto vzamete iz lonca in zavržete. Če se je zelo zmehčala in vam je všeč njen okus, jo lahko tudi drobno nasekljate ter vrnete v jed. To pa ni nujno, saj je svojo glavno nalogo opravila že med kuhanjem. Tudi kulinarična revija Bon Appétit svetuje shranjevanje parmezanovih skorij za kuhanje. Uporabimo jih lahko v juhah, jedeh s stročnicami in drugih počasi kuhanih jedeh, ki jim dodajo izrazitejši okus.
Preberite še:
- "Popolna paradižnikova omaka ni nekaj nedosegljivega, treba je uporabiti sestavino, ki jo sicer vsi zabrišejo v smeti," pravijo italijanski chefi
- Kakšna je njihova skrivnost? V bivši Jugoslaviji so babice enolončnice pripravljale takole, a vseeno so nastajale jedi, polne razkošnega okusa
- Pozabite na prežganje: naše babice poznajo trike, s pomočjo katerih so poletne enolončnice naravno goste in kremaste, okus pa božanski
Nikar je ne zavrzite – lahko jo zamrznete
Ni treba čakati, da boste prav tisti dan kuhali enolončnico. Ko porabite parmezan, skorjo shranite v vrečko ali zaprto posodo in jo položite v zamrzovalnik. Ko jo boste potrebovali, je ni treba niti odmrzniti – zamrznjeno lahko položite neposredno v lonec. Trik se še posebej dobro obnese pri mineštri, fižolovi juhi, enolončnici iz leče ter različnih zelenjavnih juhah. Ne pričakujte, da bo jed zaradi tega nenadoma imela okus po stopljenem siru. Učinek je bolj prefinjen: okus postane polnejši, globlji in izrazitejši.
Zato naslednjič, ko pridete do konca kosa parmezana, skorje ne vrzite v smeti. Pospravite jo v zamrzovalnik in počakajte na naslednjo enolončnico – nekaj, kar smo vajeni zavreči, lahko postane ena najbolj uporabnih skrivnih sestavin.
