17. 1. 2008, 11:33 | Vir: Playboy

48 ur v Rimu: Pomlajeno večno mesto

?

Rim ima vse – zgodovino, mite in legende, umetnost, kulturo in arhitekturo, šoping in nočno življenje ter

najboljše restavracije daleč naokoli. In prav obilica odličnega obiskovalce postavlja pred težke odločitve – ker

se vsega preprosto ne da videti.

Petek

9.00 – zajtrk na tržnici

V mestu, ki ga obišče toliko turistov, je težko najti kraj, kjer še lahko opazite lokalni značaj. Mercato di Via del Lavatore v bližini vodnjaka Trevi je tržnica, kjer prodajalci in stalne stranke še vedno kričijo čez množico in kjer svežo zelenjavo kupujejo najbolj znana imena rimske kulinarične srenje.

Campo de’Fori, cvetlični trg, je bil eden najbolj živahnih mestnih predelov že v srednjeveškem in renesančnem Rimu. Srednjeveška živahnost je pomenila tudi kraj, kjer so na grmadi zažigali heretike. Tako žalostno je na grmadi leta 1600 končal Giordano Bruno, ker je trdil, da se Zemlja giblje okoli Sonca. Na temačne čase danes spominja le še njegov spomenik, pisana tržnica in obilica gostilnic okoli trga pa so dokaz, da se sodobni

prebivalci predvsem veselijo življenja.

12.00 – Iz tržnice na trge

Obe tržnici najdete v predelu, ki slovi po čudovitih piazzah, zato se pridružite reki turistov, katere ogled se ponavadi začne na trgu Navona, antičnem stadionu, ki je danes družabno središče mesta. Le nekaj minut hoda od trga Navona stoji na trgu Piazza della Rotonda ena najbolj nenavadnih zgradb, antični Panteon, tempelj vseh bogov.

14.00 – Kovanec za srečo

Po kosilu v eni od premnogih gostilnic se reka vali naprej proti vodnjaku Trevi, kraju, kjer turisti plačujejo svoj davek. Metanje kovancev čez ramo v vodnjak naj bi namreč izpolnjevalo želje in le bežen pogled proti dnu najbolj slavnega rimskega vodnjaka pove, da mesto s ‘turističnim evrom’ služi kar lepe denarce.

Obisk najbolj obljudenih rimskih trgov končajte na Piazza di Spagna z znamenitimi Španskimi stopnicami, ki slovijo kot kraj zaljubljencev, predvsem po zaslugi Rimskih počitnic z Audrey Hepburne.

17.00 – Rimske počitnice

V Rimu je izbira hotela zelo pomembna. Zaradi avtomobilskega kaosa je mesto najbolje raziskovati kar peš, zato je prenočišče v centru izdatek, ki si ga le privoščite. Če ste bolj romantične sorte in želite najdražjo zasnubiti v večnem mestu, potem je hotel Hassler www.hotelhassler.com prava izbira. Tukaj sta svoje medene tedne preživljali ikoni elegance in dobrega okusa, Grace Kelly in Audrey Hepburn.

Zaradi romantičnega položaja nad Španskimi stopnicami so pripravili ‘zasnubitveni paket’, ki vsebuje prevoz iz letališča v rolls-royceu, steklenico šampanjca v sobi in seveda diskretno svetovanje ‘organizatorja zasnubitve’. No, če si boste premislili ali pa vam vloga snubca ne ustreza, vseeno izkoristite brezplačen prevoz, kajti vlačenje prtljage skozi mestno jedro ne pusti ravno dobrega vtisa pri osebah nasprotnega spola.

20.00 – Dobra papica

Ko ste v Rimu, jejte kot … Rimljani?! Ne, kot pravi Italijani, torej dober tek s pašto! Restavracija La Campana slovi kot najstarejša trattoria v Rimu. Čeprav je postrežba počasna, letnica odprtja (1518) dokazuje, da so v pripravi italijanskih specialitet več kot izvrstni (Vicolo della Campana, 18).

23.00 – Zabava

Najnovejše zbirališče modno ozaveščenih je bar Société Lutece (17 Piazza Montevecchio) na majhnem trgu Montevecchio, tik za trgom Navona. Kot v večini rimskih lokalov tudi tukaj najprej plačate za blagajno, potem šele dobite pijačo. Nikar ne pričakujte snobizma, raje se prepustite italijanskemu šarmu deklet, ki s koktejli v roki sedeže svojih vespic uporabljajo namesto sedenja na terasi.

Sobota

9:00 – Moderni obraz

Arrivederci Roma … nasvidenje, Rim, kot ga poznate iz turističnih prospektov in osladnih filmov. Večno mesto, katerega oblasti so stoletja poveličevale veličino preteklosti, so jubilejno leto 2000, ki naj bi v Rim pritegnilo okoli 30 milijonov turistov in romarjev, izkoristile za njegovo modernizacijo, kajti zadnjo večjo posodobitev je doživelo pred olimpijskimi igrami leta 1960. Seveda pa Rim ne bi bil prestolnica Italijanov, če nekaterih projektov ne bi dokončali šele pred kratkim. Najbolj opazna je eksplozija sodobnih kulturnih ustanov.

Samo v Parco della Musica, ki ga je zasnoval Renzo Piano, lahko ljubitelji glasbe obiščejo tri dvorane in odprt amfiteater. Največja je simfonična dvorana svete Cecilije, ki znova privablja najbolj znana imena klasične in sodobne glasbe. Oktobra 2002 so prav tako v severnem delu mesta, na območju bivše pivovarne, odprli MACRO – Rimski muzej sodobne umetnosti. Z MACROM je Rim dobil sodobno umetnino, ki tekmuje s Kolosejem ali Panteonom in ki si ga hodijo ogledovat tudi domačini.

14:00 – Vinski užitki

Če se vam po ogledovanju sodobnih znamenitosti večnega mesta ne bo ljubilo raziskati še antičnih ostankov, se udeležite poldnevnega tečaja na mednarodni vinski akademiji. Oktobra leta 2002 je Roberto Wirth (lastnik hotela Hassler) v Palazzettu, majhni palači iz 19. stoletja tik ob Španskih stopnicah odprl akademijo, ki gosti pomembne enologe z vsega sveta. Ljubitelji vin se lahko udeležijo daljših tečajev, za 150 evrov pa vas bodo v popoldanskih urah popeljali v skrivnosti okušanja in razločevanja vin, v ceno pa je zajeto tudi kosilo ali večerja. www.wineacademyroma.com

20:00 – Oživljena klasika

Čas za večerjo – lani so po desetih letih znova odprli restavracijo v neoklasicistični vili Casina Valadier, ki stoji v neposredni bližini Vile Borghese. Carpaccio iz račjih prsi na toplem ricotta siru z omako iz oliv in pistacij je le ena od predjedi – a dovolj, da se vam pocedijo sline – in vredna nekaj deset evrov. www.casinavaladier.it

22:00 – Zabava z rimljani

Eden najbolj živahnih predelov v mestu je Ostiense. Nekdanja industrijska četrt je danes atraktiven stanovanjski predel s kavarnami, klubi in restavracijami, ki se odpirajo kot po tekočem traku. Zabava v klubih s pestro kulinarično ponudbo (Letico, The Kitchen, Doppio Zero) ne pušča ravnodušnih množic domačinov, ki bežijo iz turistično preobljudenega centra.

Nepričakovano

Rim je prestolnica zgodovine, modna velesila, raj za ljubitelje gelata in najpomembnejše krščansko mesto. Vanj se zlivajo množice obiskovalcev, nobeden od njih pa ne pomisli, da je Rim seveda tudi politično središče Italije in zato idealno mesto za izražanje nesoglasja s trenutno vlado. Demonstracije in procesije mnogokrat zasedejo center mesta in v takšnih primerih preusmerjajo javni transport ali celo zaprejo nekatere postaje podzemne železnice.

Demonstracije so ponavadi najavljene dovolj zgodaj, če pa se nasprotni strani dogovorita, jih odpovejo. Na spletni strani Commissione di Garanzia (www.commissionegaranziasciopero.it) je objavljen celoten seznam najavljenih in odpovedanih štrajkov po vsej državi. Stran je na žalost na voljo le v italijanskem jeziku, a z nekaj osnovnega znanja boste lahko pravočasno ugotovili, kje in kdaj se ljudje odpravljajo na ulice.

Kotiček za gurmane

Če ste ljubitelji italijanskih specialitet, med sprehodom po mestu pokukajte v:

  • Pekarno Giovanni Riposati (Via delle Muratte, 8), ki velja za najstarejšo rimsko pekarno v starem mestnem jedru. Privoščite si tenko rimsko belo pico, črni kmečki kruh in seveda grisine s sezamovimi semeni.

  • Delikateso Avenati (44 Via Milano), ki je znana predvsem kot prodajalna sirov, posebej formaggio di fossa, sira iz ovčjega in kravjega mleka, ki ga starajo globoko pod zemljo.

  • Vinoteko Trimani (20 Via Goito), ki je najbolj znana rimska enoteca, specializirana predvsem za prodajo vin manjših zasebnih italijanskih vinogradnikov. Poizkusite žganje Il Dominio di Bagnoli iz Padove.

  • Čokoladnico Moriondo e Gariglio (21-22 Via del Pie’ di Marmo), ki z notranjostjo obuja spomine na čase s konca 19. stoletja. Še danes lastnik Attilio Proietti zavija tronchette – majhne čokoladice v obliki drevesnih debel – v rdeče škatle, ki so njihov zaščitni znak že več kot stoletje.

  • Knjigarno Enoculinaria (9 Piazza Augusto Imperatore), ki je del gastronomskega kompleksa Gusto. Prodajajo več kot tri tisoč naslovov v italijanskem, angleškem, nemškem in španskem jeziku.

TEKST: Jasmina Dvoršek

FOTO: Aleš Fevžer, Jasmina Dvoršek, Geotecnet