Hotelske fantazije

Začelo se je v osemdesetih, v času razcveta oblikovanja, ko so industrijski oblikovalci dobili status modnih oblikovalcev, ko je stol ali kuhinjski pripomoček postal osebni statusni simbol, ko je znamka jeansa ali oblika zobne paste pričala o individualni identiteti, ko se je razvijala »Alessi« generacija.

Čeprav konec šestdesetih let prejšnjega stoletja nihče ni pričakoval, da bo sodoben hotel še kaj drugega kot prozaična škatla, naložena s sobami, danes hotel znova vznemirja. Trend oblikovanja javnih prostorov, ki izražajo sodoben življenjski slog, se je prek modnih butikov, barov in restavracij razširil tudi v hotelsko industrijo.

Koncept avtorskega hotela, ki nosi nezmotljiv podpis svojih oblikovalcev, se je razvil kot alternativa hotelskim verigam, identičnih po vsem svetu. Od arhitekture do interierja, od oblikovanja opreme do grafičnega oblikovanja – tovrstni hoteli ponosno predstavljajo svojo izbrano kulturo. Pozornost mednarodne javnosti še dodatno privlačijo ugledna oblikovalska imena, ki so del preračunljive marketinške strategije.

Ian Schrager in Steve Rubell, kralja newyorških nočnih klubov, med drugim legendarnega Studia 54, sta prva najavila pohod avtorskih hotelov. Morgans Hotel, odprt leta 1984 v New Yorku, je s preprostimi oblikami in z rafiniranimi materiali preuredila francoska arhitektka Andrée Putman. Pet let kasneje je Ian Schrager podpisal magično zavezništvo z razvpitim oblikovalcem Philippom Starckom.

Za newyorški Royalton je Starck oblikoval interierje z ekskluzivnim pohištvom. Instantna glamuroznost je postala tako popularna, da so pohištvo zbirke Royalton začeli tudi prodajati. Tandem Schrager–Starck z zbirko butičnih hotelov vedno znova nudi unikatno hotelsko izkušnjo. Z mešanjem gledališča in oblikovanja ustvarjata prostore, polne optičnih trikov in poetičnih zgodb, svet Alice v čudežni deželi. Njuni ekstravagantni hotelski lobiji so modni prostori za srečanja, ne le za goste hotela, ampak tudi za zunanje obiskovalce.

Lobi v St Martins Lane je tako poln bizarnih objektov, od stolov v obliki zlatih zob do senzualnih Dalijevih ustnic in pohištva z bolšjega trga. Razburljiv in zabaven, z vrtnimi škrati in ogromnimi vazami, je St Martins Lane zmagoslavje luči in barv. Tudi v preprostih, belih hotelskih sobah, kjer gost lahko izbere poljubno barvo svetlobe. Razpoloženje odseva na hotelski fasadi.

Kljub temu da vedno več hotelirjev zaposluje razvpite arhitekte, pa je spekter od genialnih oblikovalskih dosežkov do ponaredkov izjemno širok. Tandem Schrager–Starck s svojimi vedno novimi pustolovščinami postavlja standarde, ki jih pohlepna skupina posnemovalcev nikakor ne more preseči.

Koncept butičnega hotela dosega tudi srce province. Hotel-Restaurant Saint James je presegel vse predstave o podeželskih prenočiščih. Hotel, ki je dodatek odlični restavraciji kulinaričnega mojstra Jean-Marie Amata, sestavljajo štirje volumni, oviti v rjavečo mrežo. Kletke upravlja električni mehanizem, ki gostu naravnost iz postelje odpira osupljiv razgled na pokrajino. »Razkošje, to je prostor,« pravi sloviti francoski arhitekt Jean Nouvel, ki je v prostornih sobah oblikoval tudi notranjo opremo.

Hoteli z znamko avtentičnosti so hitro postali izbrano okolje uspešne mednarodne klientele, ki želi ohraniti svoj življenjski slog tudi zunaj domačega okolja. Za ljubitelje sodobne umetnosti je na voljo posebna ponudba. Hotelske prostore z galerijskimi združujejo »art« hoteli, ki so največkrat le razstavišča za umetniška dela.

Toda Antonio Presti, ekscentrični mecen in promotor hotela Atelier sul Mare, je v avtentično umetniško delo spremenil kar same hotelske sobe. Ponudba je pestra, od počitnic z duhom Piera Paola Pasolinija do sladkih sanj v okroglem gnezdu, od sobe z odprto streho pod zvezdnatim nebom do sobe, obite z lesenimi vrati, ki pogled na morje omogoča le prek projekcij na monitorjih.

Eksluzivno efemerni značaj ima nedvomno Icehotel na severu Švedske. Zgrajen iz snega in ledu nudi res edinstveno izkušnjo – spanje na ledeni postelji, na jelenjih kožah. K osnovni ponudbi spada tudi posebna spalna vreča, vroč čaj in jutranja savna. Hotel, presek med galerijo in svetom Disneja, se vsako poletje dobesedno stopi. Odprto od novembra do maja.

V atraktivne avtorske hotele investira tudi rock in pop elita. Clarence hotel v Dublinu, ki nosi podpis oblikovalca Keitha Hobbsa, je na željo lastnikov, U2, koketno skromen, preprost, toda popoln. Dejstva, da je hotelirstvo pravi show business, se je že davno zavedel Ian Schrager, ki je svoj zadnji hotel, Sanderson, spremenil kar v urbano zdravilišče, v še en magični center za visoko profilirane svetovne popotnike.

Hotel je tako zopet ogledalo sodobnih mitov, ogledalo, v katerem odseva sodobna kultura. Na eni strani butični hoteli z značilnim dizajnom, na drugi strani sintetični fantazijski svet zabave, samozadostni počitniški svet, ki zadovoljuje masovno publiko. Vsi s svojo značilno scenografijo. Vsak brez zaprašene dekadence nekdanjih velikih hotelskih zgodb.

TEKST: Maja Vardjan